Sorodna novica Raketa New Glenn dosegla vesolje, tvegani pristanek spodletel

Enourno izstrelitveno okno se bo odprlo ob 23.00 po našem času. Izstrelitev bo potekala z Boca Chice v Teksasu, ZDA.

Neposredni prenos bo na voljo od 22.15 naprej in bo pripet tukaj.

Kaj bodo poskusili doseči?

Sorodna novica Kaj Starshipov preboj pomeni za raziskovanje vesolja

Starship je največja, najsilnejša in najzmogljivejša raketa vseh časov. Zapovrh je v celoti načrtovana za večkratno uporabo. Pristajali bosta tako prva stopnja, mogočni Super Heavy, kot druga stopnja, vesoljsko plovilo Starship.

SpaceX je trenutno v testni kampanji, ko s pogostimi izstrelitvami išče napake in sproti izboljšuje raketo.

Profil poleta bo podoben prejšnjih. Prva stopnja Super Heavy se bo po desetih minutah vrnila na izstrelišče, kjer naj bi jo ujele velike mehanske roke, imenovane "Mechazila", in ga položile na izstrelitveno ploščad. Obstaja verjetnost, da poskus spodleti. V tem primeru bi se lahko zgodilo obsežno uničenje na izstrelišču, kar bi program precej upočasnilo. Manever je tako precejšnje tveganje za podjetje.

SpaceX poudarja, da je vrnitev Super Heavyja na izstrelišče zgolj možnost. Izvedli jo bodo, če bodo za to izpolnjeni vsi pogoji – več tisoč jih je -, ki jih bo preveril tako računalnik na krovu kot vodja poleta v nadzornem središču. V nasprotnem primeru bo Super Heavy privzeto izvedel "pristanek" na vodni gladini.

Tudi Starship bo po dobri uri poskusil "pristati" na vodni gladini. Pot je načrtovana tako, da bo v vsakem primeru padel v morje, tudi brez dodatnega zaviranja v vesolju. Tako kot doslej bo poskusil opraviti "pristanek" na vodni gladini. Med približevanjem morju se bo obrnil navpično, prižgal motorje in nad vodo kratko polebdel.

Starship bo prvič oddal tovor v vesolje. Deset satelitov, po velikosti in masi podobnih Starlinkom tretje generacije, bo po oddaji sledilo Starshipu po balistični poti in padlo v Indijski ocean.

Številne nadgradnje in spremembe

Prvič bo poletela nova generacija vesoljskega plovila Starship, tako imenovani Blok 2, ki je višji za dva metra in ima za četrtino več prostora za gorivo. Naštejmo še nekaj nadgradenj. Zgornji zakrilci sta manjši in nameščeni višje. S tem naj bi se manj segrevali med vrnitvijo med ozračje. Spomnimo, na prejšnjih poletih sta se zakrilci močno zažareli in začeli razpadati. Pot tokratnega poleta je načrtovana tako, da jih med vrnitvijo v ozračje skrajno obremeni.

Nadalje: Starship 2 je opremljen z "najnovejšo generacijo" toplotnega ščita iz ploščic, pod njo pa je še dodatna plast zaščitnega materiala za primer, da ploščice zatajijo ali odpadejo. Nekaj ploščic bo namenoma odstranjenih, nekaj pa jih bo kovinskih, nekatere bodo imele aktivno hlajenje. SpaceX še vedno išče čim lažji in obenem zanesljiv toplotni ščit, ki ga ne bi bilo treba menjavati – vsaj ne prepogosto.

Spremenili so napeljavo do motorjev raptor, vgradili zmogljivejše računalnike, dodali antene, ki lahko komunicirajo s Starlinki, navigacijskimi sateliti in v skrajnem primeru omogočajo radijsko komunikacijo, okrepili so električne napajalnike, ki omogočajo 2,7 megavata, skupno število kamer so povečali na 30. Starship lahko s pomočjo satelitskega omrežja Starlink na sekundo pretoči 120 megabajtov podatkov, navajajo v SpaceX-u.

Starship bo v vesolju vnovič prižgal en sam motor raptor. Gorenje bo trajalo nekaj sekund.

Super Heavy bo opremljen z enim raptorjem, ki je že letel, in sicer na oktobrski misiji.

Nadgradenj je bil deležen tudi izstrelitveni stolp. Mehanski roki sta po novem opremljeni z radarji, ki bodo izboljšali meritve razdalje do prihajajočega Super Heavyja. Senzorji na izstrelitvenem stolpu so dobili dodatno zaščito.

Med zadnjim, decembrskim poletom so bili nekateri senzorji na stolpu poškodovani. Prav to je bil razlog, da Super Heavy tedaj ni šel proti izstrelišču, temveč je bil preusmerjen v Mehiški zaliv, navaja podjetje.

Več podrobnosti o nadgradnjah je na voljo tukaj.

Novi Starlinki

SpaceX je očitno zelo neučakan z novo generacijo satelitov Starlink. Z njo želi precej okrepiti zmogljivosti omrežja. A ker so Starlinki V3 veliki in masivni, zanje potrebuje Starshipe. Prvi mož SpaceX-a Elon Musk je pred časom celo dejal, da če ne bodo dovolj urno usposobili Starship in popolnili konstelacijo s sateliti V3, utegne podjetje bankrotirati.

Sateliti Starlink V3 bodo imeli maso dveh ton. Vsak V3 bo oddajal do en terabit podatkov na sekundo, kar je desetkrat več od zdajšnjih satelitov V2 mini. Sprejemal bo do 160 gigabitov na sekundo, kar je 24-krat več od V2 mini. Medsatelitska zveza z laserji in radijskimi signali bo 4-terabitna.

Dozdajšnji izkupiček

Raketa Starship je doslej šestkrat poletela. Na prvem poletu je eksplodirala še pred ločitvijo stopenj, nato pa se je na vsakem sledečem izkazala za ščepec bolje. Na četrtem sta tako Super Heavy kot Starship nadzorovano dospela do vodne gladine, in to kljub odpovedi toplotnega ščita na Starshipu, zaradi česar je razpadalo eno od usmerjevalnih zakrilc. Peti polet je prinesel veliki preboj: ujetje Super Heavyja v zraku, šesti pa je ostal brez tega dosežka zaradi poškodovanih senzorjev na izstrelišču.

V pripravah na lunarne misije

Če bo tokratni polet uspel, potem bomo na naslednjem najbrž videli poskus orbitalnega poleta, kjer bo vesoljsko plovilo Starship obkrožilo Zemljo. Kmalu zatem bodo morali zagristi v precej nezrelo jabolko: dotakanje goriva v vesolju.

Starship je namreč uradni Nasin pristajalnik za lunarne odprave Artemis. Prav Starship – v inačici HLS – bo predvidoma leta 2026 ponesel tri ljudi na površje Lune in nazaj v lunarno orbito. Časovnica je tesna, kar Naso skrbi.

Za to bo treba razviti in dodobra preizkusiti tehnologijo dotakanja ohlajenega goriva v vesolju. Starship ženeta ohlajena kisik in metan. Z gretjem odvreta, in to bo ključna zagata.

Postopek bo potekal okvirno takole: HLS bo izstreljen v nizko zemeljsko tirnico, nakar bo do njega izstreljeno večje število Starshipov tankerjev, ki mu bodo zagotovili pogonska sredstva za pot na Luno in nazaj v Lunino tirnico. Koliko, ni znano, se pa zadnje čase po strokovnih medijih valja število 16. Tudi to bo izjemen podvig: izstrelitev več kot deset supertežkih nosilnih raket v dveh tednih. SpaceX v ta namen postavlja dodatno izstrelišče na Boca Chici in eno na Floridi.

Še pred letom 2026 bo moral HLS samostojno, brez posadke, pristati na Luni. To bo tudi trenutek, ko se bo začela revolucija v raketni tehnologiji. Nasina raketa SLS in vesoljska ladja Orion se bosta izkazala za odvečni, Starship pa bo odprl pot ne le na Luno, temveč tudi proti Marsu.

Seveda ob predpostavki, da bo tako zanesljiv in tako poceni, kot obljublja podjetje.

Elon Musk je v zadnjih mesecih celo napovedal, da bo naslednje leto poslal več Starshipov proti Marsu, kjer bodo poskusili pristati. Če se ne bodo raztreščili in prevrnili, pa naj bi človeške misije sledile že leta 2028. Napoved je treba jemati s ščepcem soli.

Starship je 124 metrov visoka raketa z načrtovano zmogljivostjo do 150 ton tovora v nizko zemeljsko tirnico oziroma 250 ton ob enkratni uporabi.

Sorodna novica Starship vstal od mrtvih, Super Heavy "pristal" na vodni gladini

Načrtovana pošastna nadgradnja

Podjetje že načrtuje naslednjo, zmogljivejšo inačico Blok 3. Vesoljsko plovilo Starship se bo s 50 metrov povečalo na 70 metrov, namesto šest bo imelo devet raptorjev. Stopnja Super Heavy bo šla z 71 metrov na 80 metrov in bo opremljena s 35 motorji. Potisk prve stopnje se bo s 74 meganewtonov (7500 ton) zvišal na kar 103 meganewtone (10500 ton). To bo pošastno ogromna in neverjetno zmogljiva raketa. Prvi mož podjetja Elon Musk je napovedal, da bo ob dovoljšnji kadenci stala zgolj nekaj milijonov dolarjev na polet, kar je skorajda neverjetno. A tudi, če bo stal 30 milijonov, bo še vedno daleč od konkurence – in zapovrh na voljo v velikih količinah.

Za primerjavo: prejšnja najzmogljivejša raketa, Nasin Saturn V, je zmogla največ 140 ton tovora, polet pa je stal 1,5 milijarde današnjih dolarjev. Sodobni ekvivalent, raket SLS, naj bi za dobrih sto ton stal skoraj štiri milijarde dolarjev na polet.