Poznavalci so prepričani, da javnost že do zdaj ni bila seznanjena s pravimi informacijami glede uporabe robotov in da bi ti lahko imeli tudi negativen vpliv - med drugim na področjih, kot sta nadzor in oskrba starejših. Sprašujejo se, kakšen bi bil rezultat, če bi človeško življenje prepustili v oskrbo popolnoma neodvisnemu, avtonomno delujočemu robotu, ki bi se sam odločal o negovanju starejšega ali bolnega človeka.

Roboti z avtonomnim mišljenjem so sposobni lastnega, neodvisnega odločanja. Nekateri enostavnejši primerki, kot je robotski vakumski sesalnik, že prehajajo v splošno uporabo. Sesalnik se sam giblje po prostoru in čisti ter sam presoja, kdaj se bo priključil na polnilec. Na Japonskem že uporabljajo robote v zdravstvu, kjer skrbijo za izvajanje nekaterih enostavnejših ukrepov, kot je npr. nadzor nad bitjem srca.

Roboti se selijo na prizorišča spopadov
K novi etični dilemi - uporabi robotov v vojaške namene - je prispevalo tudi podjetje Samsung, ki je predstavilo oboroženega robota z dvema kamerama in brzostrelko za nadzor meje med Severno in Južno Korejo.

Odgovornost za delovanje vojaškega robota, ki ga je razvil Samsung, za zdaj nosi podjetje, vendar se stroka sprašuje, kaj bo, če bi kdaj prišlo do človeških žrtev. Posebnost Samsungovega robota je predvsem ta, da deluje avtonomno, neodvisno in se sam odloča o delovanju, kar je novost pri uporabi robotov v vojaške namene. Roboti so sicer že nekaj časa stalnica tudi pri vojaških operacijah, a jih je do zdaj vedno vodil človek.

Medtem se zagovorniki uporabe robotov v vojski sklicujejo na zmanjšanje človeških žrtev pri odkrivanju minskih polj in razminiranju, pomoč pri odkrivanju biološkega in kemičnega orožja in celo odkrivanje teroristov, ki prežijo v zasedah.

Ameriška vojska robote že uporablja v Iraku, predvsem za odkrivanje obcestnih min, in v Afganistanu, kjer jih uporabljajo za raziskovanje gorskih pečin - da bi odkrili teroriste. Oborožene robote je pred kratkim začel uporabljati tudi Izrael.

Vojaškim namenom služi tudi Packbot, robot, ki ga je razvilo ameriško podjetje iRobot za opravljanje nalog v zelo zahtevnih razmerah, kjer obstaja razmeroma velika verjetnost človeških žrtev. 20-kilogramski robot je izjemno odporen in lahko "preživi" celo padce z nekaj metrov višine. Podjetje razvija tudi vojaška vozila, ki jih lahko upravlja umetna inteligenca.

Bodo v prihodnosti roboti imeli tudi pravice?
V javnosti so se pojavila ugibanja, ali bi lahko umetna inteligenca v prihodnosti zahtevala enake pravice, kot jih imajo ljudje, saj bi roboti lahko terjali pravico do svojega lastnega bivališča in celo oskrbe. Profesor Alan Winfield z univerze West England zavrača trditve in meni, da je pravzaprav najbolj aktualno in pereče vprašanje, koliko avtonomije je družba pripravljena zaupati umetni inteligenci.