Narejen je bil iz najboljših materialov in je plod pionirskega dela slovenskih inženirjev. Izredno je bil priljubljen, ker je bil za popravilo potreben le izvijač in nekaj spretnosti. Motor se je namreč hladil s pomočjo zraka in je bil primeren za najzahtevnejša delovna okolja. Poleg tehnične vrednosti pa ima še visoko čustveno komponento, saj je skoraj zagotovo pripomogel k nepozabnim doživetjem med počitnicami na morju in spominom na mladost številnih. Štirica je bila prava uspešnica, ki se je dobro prodajala po vsem svetu, a je danes ne izdelujejo več - predvsem zaradi pomanjkanja vizije razvoja odločevalcev, ki so takrat v rokah imeli tovarno Tomos. Zunajkrmne motorje, od štirice pa do osemnajstice, tako najdemo le še na starih plovilih in v muzejih.

Pred kratkim so spomin nanje obudili v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere Piran, kjer so v portoroških skladiščih soli pripravili razstavo o Tomosovih zunajkrmnih motorjih, ki so jih zasnovali in izdelovali v Kopru. Avtorja razstave sta Stevo Vujič iz Društva Tomos in kustos muzeja Uroš Hribar. Odprtje je obiskal tudi nekdanji vodja razvoja zunajkrmnih motorjev pri Tomosu Dušan Čebohin, ki je v Tomosu delal dobrih 20 let.

"Ne jemljem tega kot življenjsko delo, ker to je delo več generacij. Mi smo tista generacija, ki je nadaljevala to, kar vidite na razstavi. Generacija pred nami je to razvila in naredila. Danes so vsi ti ljudje pokojni. Večina tistega, kar smo mi razvili, pa ni šlo v proizvodnjo. Teh zadev na tej razstavi ni, so pa v tehničnem muzeju v Bistri."

"Danes je jasno, da bo morala Slovenija spet obuditi industrijo, ker je ta šla v zaton – ali je bila prodana ali pa je propadla. To se je zgodilo tudi Tomosu. Če bomo hoteli Slovenci postati nekoliko bogatejši narod in se približevati Avstrijcem in Nemcem, je jasno, da moramo spodbujati industrijo. Najverjetneje nafte pri nas ne bomo odkrili."

Ampak ta motor je zanimiv, ker je nastal v Kopru, ki ni bilo industrijsko središče in mesto ni imelo veliko kapitala in ljudi. Nastal pa je motor, ki je tako kakovosten, da je še danes v uporabi. Kako?
Treba je pogledati, kako je ta tovarna nastala. Vemo, da je bila ta najprej mišljena kot Tovarna motorjev Sežana ("s" kot Sežana) in je bila pozneje premeščena v Koper. Očitno so ljudje, ki so takrat kreirali gospodarstvo, imeli vizijo ne glede na to, kakšne barve je bila politika. Pomembno je tudi to, da so mlade strokovne kadre pridobili iz Litostroja ali Tama. Ti ljudje, ki so takrat razvili te motorje in mopede, so že prišli z znanjem, ki je potrebno, da so lahko to ustvarili. Kar smo mi razvijali, pa žal ni prišlo do proizvodnje. Imeli smo znanje za razvoj večjih in močnejših motorjev, tudi tehnologijo smo imeli. Treba je namreč vedeti, da motorji z 18, 40, 70, pa tudi petimi konjskimi močmi uporabljajo tehnologijo, ki je zelo zahtevna in na ravni avtomobilskega motorja. Takrat je Tomos imel ljudi, ki so to znali narediti, a žal je sledil zaton in ti motorji niso šli v proizvodnjo.

Kako velika pa je bila proizvodnja zunajkrmnih motorjev, kje vse ste jih izdelovali in kam se jih prodajali?
Kot smo pozneje ocenili, je bilo narejenih od 500 do 600 tisoč motorjev v teh 25 letih. To so že resne količine, in kar je še pomembno – ti motorji so bili na svetovnem trgu. Konkurenca so bili le Japonci in Američani, nekaj tudi Italijani. To je eden redkih slovenskih proizvodov, ki se je dobro odrezal neposredno na svetovnem trgu. Primerljiv je seveda Elan. A to so danes spomini. Definitivno. Za nas, ki smo se udeležili te razstave, so to lepi spomini.

Ker sem po duši tehnik in rad obiščem tehnične muzeje, sem ugotovil, da te motorje srečamo po številnih muzejih po Evropi. V Berlinu je ena štirica razstavljena in je pod njo zelo korektno opisano njeno mesto v svetovnem razvoju zunajkrmnih motorjev. Še naprej bi se morali truditi, da bi podobnih stvari imeli čim več, kar bo pomagalo mladim, delovnim mestom in skupnemu bogastvu.

Delali ste v industriji, v razvoju, zato razmere poznate. Imamo pri nas potencial za proizvodnjo kot razvoj novih tehnologij?
Verjamem, da ima vsak narod določen potencial, in tudi pri nas obstaja. Če je zdaj nekdo sposoben takega začetka kot takrat po vojni ... Ustanovitev takšne tovarne je verjetno nekoliko težko pričakovati. Danes so okoliščine absolutno drugačne. Danes takega motorja ne delaš več sam. Deli se izdelujejo po vsem svetu in se jih nato skupaj sestavi. Ampak to so svetovne ravni in vidi se, kako delajo Američani, Japonci in tudi Italijani. Recimo italijanski Piaggio je tak primer.

Je pa še nekaj. V Sloveniji sta tehnična kultura in spoštovanje do te tehnične kulture zelo upadla. Začetek je tukaj šolstvo. Na neki način je treba usmerjati šolstvo, čeprav se to ne sliši preveč liberalno. Nedvomno je to treba narediti za zagon industrije, takšne ali drugačne. Danes imamo nekaj slovenskih velikanov, kot sta Gorenje in farmacija, se pravi, da se da. Če bi takrat imeli za Tomosom ljudi z vizijo, bi Tomos danes povsem lepo uspeval. Tako kot italijanska podjetja iz tistega obdobja, ki še vedno obstajajo. To so sicer danes spomini, a mladim naj dajo misliti, da je tudi to enkrat obstajalo v tem okolju.

Matej Rodela, Radio Koper (portal 3-reg)