Slovenija je sporazum evropske sodelujoče države z Evropsko vesoljsko agencijo podpisala januarja lani. Država je morala izkazati dovolj raziskovalno-razvojne zmogljivosti za sodelovanje pri vesoljskih projektih. Namen takšnega sodelovanje je čim bolje pripraviti državo na polnopravno članstvo in ji omogočiti, da na ustrezen način zgradi lastne raziskovalno-razvojne in industrijske zmogljivosti, da bo lahko kompetentno sodelovala pri skupnih vesoljskih projektih.

Znanstveniki združeni v Vesolju-Si
Znanstveniki in inženirji so se v Sloveniji združili v centru odličnosti Vesolje-Si, ki združuje akademike, visoko tehnološka podjetja, velike industrijske in zavarovalne družbe. Ukvarjajo se z razvojem mikro- in nanosatelitskih platform iz naprednih aluminijevih zlitin, z mikropotisnimi sistemi MEMS, z nadzorom satelitov, s komunikacijami, procesiranjem podatkov in slik ter z virtualnimi in eksperimentalnimi raziskavami mikro- in nanosatelitskih sistemov.

Center odličnosti Vesolje-Si v okviru raziskav fakultete za matematiko in fiziko dejavno sodeluje pri raziskavah izbruhov sevanja gama, ki nastane ob eksplozijah zvezd v oddaljenih galaksijah, pa tudi pri raziskavah zgodovine in razvoja naše galaksije. Sodeluje tudi pri projektu satelitskega navigacijskega sistema Galileio.

Področje nano- in mikrosatelitov doživlja številne spremembe
Takšna raziskovalna dejavnost bo Sloveniji omogočila učinkovito vključevanje v mednarodne raziskave na področju vesoljskih znanosti in tehnologij. Letos bo center odličnosti Vesolje-Si postavil zemeljsko postajo, ki bo omogočala komunikacijo s širokim spektrom razvojno-raziskovalnih satelitov, poleg tega pa bo nadaljeval razvoj laboratorijske infrastrukture za razvoj, analize in testiranje mikrosatelitskih platform.

Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko, Tomaž Rodič iz centra odličnosti Vesolje-SI in Aleš Mihelič, vodja sektorja za tehnologijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, so v sporočilo o dosežkih Slovenije v vesoljskih raziskavah zapisali, da področje mikro- in nanosatelitov doživlja številne spremembe. Tehnološki prehod je omogočil dostopnejše znanstvene raziskave in razvoj novih storitev na področju meteorologije in opazovanja Zemlje iz vesolja. "Nove tehnologije za interaktivno daljinsko zaznavanje bodo tako znatno prispevale k lokalnemu in globalnem zavedanju o pomembnih okoljskih in družbenoekonomskih dejavnikih, povezanih s podnebnimi spremembami, vremenom, hidrologijo, gozdarstvom, kmetijstvom, načrtovanjem prostora in nevarnostmi za naravne nesreče."

S satelitsko tehnologijo do boljših vremenskih napovedi
Satelitska tehnologija je pripomogla tudi k izboljšanju vremenskih in podnebnih napovedi. S pomočjo konstelacije satelitov in z merilnimi platformami so mogoče meritve atmosferskih parametrov z visoko prostorsko in časovno ločljivostjo. Posledica so natačnejše vremenske napovedi, izboljšano razumevanje klimatskega sistema in zanesljivejše informacije, ki so uporabne v vsakdanjem življenju ljudi, kot so napovedi stanja morja, rek, onesnaževanja, agro- in biometeorološke napovedi.

Fakulteta za matematiko in fiziko ter center odličnosti Vesolje-Si sodelujeta tudi pri osnovnem raziskovanju vesolja, pri katerem so glavna raziskovalna področja numerično modeliranje za napovedovanje vremena (poznamo model Aladin v Sloveniji), modeliranje onesnaženja, regionalno modeliranje ozračja. Največ težav pri tovrstnih napovedih predstavlja napovedljivost, zato so satelitske meritve za izboljšanje modelov.

Prihodnje leto bo gostila najpomembnejši dogodek na področju majhnih satelitov
"Center odličnosti Vesolje-Si je že v prvem letu delovanja dosegel rezultate, ki kažejo na uporabnost vesoljskih tehnologij v Sloveniji. Opravljeni so bili interaktivni vesoljski preleti nad Slovenijo s satelitom LAPAN-TUBSAT, kjer so bila s sodobnimi tehnologijami daljinskega zaznavanja iz vesolja posneta obalna področja in Gorenjska, pripravljen je bil načrt Vesolje-Si eksperimenta za vesoljski polet nad Slovenijo v formaciji PRISMA, z vesoljskimi tehnologijami pa je bil opazovan razvoj poplav, ki so lansko jesen prizadele Slovenijo. Z obdelavo satelitskih podatkov so bile razvite prototipske rešitve za opazovanje naravnih nesreč in oceno nastalih škod."

Delovanje centra dobro sprejemajo tudi v mednarodni skupnosti in tako bo Vesolje-Si prihodnje leto v Portorožu gostil najpomembnejši dogodek na področju majhnih satelitov v Evropi, to je 4S-simpozij - Small satellites system and services, ki ga organizirata Evropska in francoska vesoljska agencija. Med enoletnimi pripravami na dogodek bo Slovenija postala pomembno področje za testiranje najnaprednejših tehnologij daljinskega zaznavanja z majhnimi sateliti z vsega sveta, so še zapisali Zwitter, Rodič in Mihelič.