Umetna inteligenca, ki je z nami sicer že več desetletij na različnih ravneh in področjih našega življenja (npr. tekoči trakovi v proizvodnjah, različni roboti, samodejne blagajne, sesalniki, kuhinjski pomočniki in kopica drugih naprav), se bo tudi v prihodnje vse bolj vpletala v naš vsakdan, tudi na področje izobraževanja. Že zdaj lahko z gotovostjo trdimo, da so se metode poučevanja bistveno spremenile s pojavom digitalnih možnosti podajanja informacij, ko lahko s pomočjo avdio- in videoposnetkov učitelji razložijo določeno učno snov.

Tema letošnje konference o varni rabi interneta, ki jo je organiziral Safe.si, Center za varnejši internet oziroma Točka ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, je bila umetna inteligenca v šolskem sistemu. Tej tematiki se sicer posvečajo že nekaj časa, letos pa še posebej. Kako bo videti poučevanje v osnovnih in srednjih šolah v prihodnjih letih in desetletjih? Kje so prednosti in pasti uporabe umetne inteligence tako za učitelje kot za učence? Je lahko umetna inteligenca v pomoč učiteljem; kje in kako?

Martin Žnidaršič z oddelka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan je najprej razložil, kako umetna inteligenca sploh deluje oziroma kako delujejo algoritmi, ki jih nato z različnimi tehnologijami uporabljamo v praksi. Glede šolskega sistema je dejal, da imamo vse možnosti, da umetno inteligenco tudi šolski sistem obrne sebi v korist, na način, da koristi vsem, hkrati pa prihrani čas tako učiteljem kot učencem, ker že zdaj imamo na voljo določene tehnologije, ki lahko podajajo učno snov.

Nepogrešljivo delo učiteljev tudi v prihodnosti: čustvena opora, skrb za odnose in kritičen pogled

Žnidaršič je mnenja, da bi se delo učiteljev, ki zajema samo predavanje in podajanje snovi, lahko v prihodnosti optimiziralo, saj bi to lahko prevzela umetna inteligenca: "Zagotovo se da narediti sisteme, ki bi producirali učne materiale, ki bi bili individualizirani, recimo prilagojeni specifičnim tipom učencev ali pa mogoče kar vsakemu posameznemu učencu, glede na njegove prejšnje rezultate, zanimanja, in bi si jih učenci lahko sami pogledali. Kar se pa tiče odnosov, osebnega, čustvenega pristopa in vezivnega besedila, pa bi bili učitelji nepogrešljivi. Kakor koli pogledamo zvok, sliko, grafe, fotografije ... vse to umetna inteligenca lahko posreduje, samega osebnega pristopa, ki pa je v šolskem sistemu in času, ko so učenci še mladoletni; tega pa umetna inteligenca ne more zagotoviti." Povedal je tudi, da je pozitivnih pobud in "navdušenja" za uporabo umetne inteligence v šolah po njegovih izkušnjah v Sloveniji še precej malo.

"Gre za to, da bo nekaj vsekakor treba narediti, ker samih učiteljev primanjkuje in so tudi izjemno obremenjeni. Predavajo snov, izdelujejo teste in jih pregledujejo, hkrati pa so učitelji tudi obremenjeni na področju vzgoje in osebnega pristopa. Umetna inteligenca bi tukaj lahko prišla vsem nasproti. Ne na način, da bi učitelji izginili in jih kot takšne ne bi potrebovali več, ampak da bi se njihovo delo preusmerilo nekoliko drugam in drugače. Marsikaj bi se dalo poenostaviti, kar morajo zdaj učitelji recimo delati peš po starem sistemu. Avtomatizirati bi se dali na primer izdelovanje izpitov, testov oziroma nekih nalog za vajo, utrjevanje snovi, primeri preverjanja znanja. Ne zagovarjam sistema "čisti avtopilot", ampak le pomoč. Učitelj bi še vedno moral zadevo pogledati in narediti svoj človeški pogled nad oceno in osvojeno snov. Vse to v določeni meri že obstaja, ampak tega bi lahko v šolskem sistemu bilo v prihodnje bistveno več."

Kam bomo z uporabo umetne inteligence šli kot družba?

Gregor Petrič, redni profesor za družboslovje in predstojnik Centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je spregovoril o problematiki intelektualne lastnine, plagiatorstva, človekovih pravic. Medmrežje se razvija, tako kot se razvija vsa tehnologija, in to je za družbo zelo pozitivno, saj tudi telefoni so danes takšni, kot jih seveda nismo imeli pred 20 ali 30 leti. Razvoj poteka izjemno hitro, kljub temu pa ne smemo pozabiti na človeški dejavnik in na trud, ki ga je nekdo porabil za določen izum in ko se je počasneje priplazil do njega. Sedanja družba, torej mladi, ki zdaj obiskujejo osnovno šolo, srednjo šolo in fakulteto, imajo tako rekoč vse na pladnju, le nekaj klikov opravijo. "Preveliko zanašanje na umetno inteligenco, na primer na vse bolj popularen Chat GPT, zna biti problematično. Raziskovanje verodostojnih informacij bo ključno za prihodnje generacije, kajti medmrežje prenese vse, tudi neverodostojnost, različne teorije in premalo osebne kritičnosti," je opozoril. Zraven tega je kot predavatelj poudaril, da naši slovenski učenci pozabljajo, da je Chat GPT del velike korporacije, ki pa ne pozna specifično npr. podrobnosti o naši kulturi in podobno. "Chat nam ponudi marsikaj iz interneta, a kakšne bistvene podrobnosti so lahko zmotne. Problematično je tudi to, da so velika nesorazmerja med tehnološkimi velikani, ki tekmujejo med seboj in si hkrati, hočemo ali nočemo, podrejajo oblasti, ker jim je pomemben le dobiček. Tako, da je na področju človekovih pravic treba zadeve precej regulirati in ne samo slepo slediti," je opozoril Petrič.

Benjamin Lesjak je kot pravnik s Fakultete za management, Univerze na Primorskem, zaskrbljen, če bi učenci uporabljali umetno inteligenco sami in prehitro. Predstavil je mogoč vidik šole prihodnosti, ki se bo vsekakor spreminjala z leti in desetletji, a opozoril, da mora biti prehod postopen za učitelje, učence, starše in druge vpletene.

Bodo v šoli prihodnosti senzorji, ki bodo sporočali, kako se kdo počuti?

Družbena omrežja so tukaj, telefoni so tukaj, takšni, kot so, mi pa se trenutno ukvarjamo predvsem s posledicami uporabe družbenih omrežij pri mladih. "Kot pravnik lahko povem, da je zelo veliko stvari, ki so jih s seboj prinesla družbena omrežja, in to, da se dovoli uporaba telefonov mladoletnim osebam. Kdo je tu kriv, kdo prevzema odgovornost? V bistvu vsi kot družba. In tudi vsi se določenih stvari sproti učimo. Kot družba bomo morali prevzeti odgovornost, vsak naj opravi svoj del in predvsem opremiti se bomo morali z znanjem, ki ga pred desetletji še nismo potrebovali. Zaradi napačne rabe interneta, umetne inteligence in družbenih omrežij lahko pride do hudih kršitev in težav," je opozoril Lesjak.

Šola se bo vsekakor v prihodnosti precej spremenila, tudi Evropska unija je že pripravila prvi sveženj dejavnosti oziroma dodatnih pojasnil, kaj pravzaprav pomeni prepoved, kaj je nesprejemljivo, kaj je tvegano pri uporabi sistemov umetne inteligence. Ta akt oziroma uredba o uporabi umetne inteligence je še v pripravi na ravni celotne Evropske unije, vsekakor pa je v njej določeno, da je popolnoma nesprejemljivo, da bi obstajali sistemi, ki bi posegali v preveč osebne določbe posameznika (da bi npr. obstajal senzor, ki bi označeval, ali je nekdo žalosten, anksiozen, se ne počuti dobro in podobno). Tako kot obstaja detektor laži, bi lahko v prihodnosti tudi obstajal detektor čustev in drugih osebnih lastnosti, kar bi lahko vodilo v mnoge zlorabe in diskriminatorne posege. Lesjak je še dodal: "Mislim, da poklic učitelja ne bo nikoli izumrl, še več, vedno bolj bo potreben, da bo učence usmerjal, ker bo preveč vsega in mladi so že in še bodo vedno bolj zmedeni. Učitelji bodo imeli vedno večjo vlogo kritičnega usmerjevalca in presojevalca. Vedno bolj bodo morali poudarjati, kaj je v naravi (pravniški izraz, op. a) in kaj je le na zaslonu."

"Dovolim Chat GPT v razredu, če ga znajo uporabljati ustrezno in po kriterijih"

S takšno izjavo je zbrane presenetila učiteljica Maja Vičič Krabonja, ki je skupaj z izrednim profesorjem Andrejem Flogiem na zelo praktičen način predstavila precej zelo nazornih primerov, ki se vsakodnevno dogajajo v šolskih razredih in hodnikih. Povedala je, da je učencem po njenih osebnih izkušnjah kot učiteljici zelo všeč Chat GPT, a ga uporabljajo brezglavo, premalo natančno in ne znajo izluščiti zrna od plevela.

"Premalo se zavedamo, da Chat GPT je teoretična mašina, ki je v bistvu zelo iznajdljiva, uporabna, ampak mladi morajo znati razbrati, kaj imajo pred nosom in vidijo in kaj piše na zaslonu. Dovolim ga uporabljati, ampak kritično in le kot enega izmed pripomočkov. Tako kot uporabljamo različne vire iz različnih knjig, lahko uporabljamo tudi različne internetne vire. Chat GPT veliko internetnih virov združi in učenci mu slepo verjamejo. Katere spletne strani so verodostojne, katere niso? To je naša naloga, da jih naučimo kot učitelji. Ne smemo dovoliti, da bodo učenci ob poplavi informacij na medmrežju goli in bosi. Ker to bodo, če jih ne bomo znali voditi in usmerjati. Chat GPT te lahko pelje čez vodo in ostaneš žejen. Kaj ti pomaga, če mu ne znaš zastaviti vprašanja, če z njim ne znaš komunicirati? Ti moraš biti v bistvu ves čas intelektualni policaj, če želiš, da ti pomaga. In to je tisto, kar je po mojem mnenju naloga današnjih učiteljev, ker ne bomo preprečili, da ga učenci ne bi uporabljali. Konec konec je vse skupaj le internet," pravi Maja Vičič Krabonja.

Flogie pa je dodal, da tako, kot je v šoli naloga učiteljev, da učencem znajo predstaviti in pokazati stvari, ki jih vidijo, slišijo in včasih potipajo z lastnimi čuti in telesi, in ne samo spoznajo teoretično na podlagi zaslonov ali predavanj, je naloga ministrstev in mnogih drugih služb in organizacij, ki oblikujejo šolski sistem in učni načrt, da sodelujejo z učitelji. To sodelovanje mora potekati obojestransko, da sta v enakovrednem položaju teorija in praksa.

Marko Puschner iz Safe.si, kjer bdijo nad vsemi mogočimi pastmi na medmrežju in opozarjajo javnost, predvsem starše, učitelje, mentorje in mladostnike, na vse mogoče pasti, prevare, goljufije in zlorabe, pa je ob zaključku konference kritično predstavil nekaj primerov umetne inteligence, ki so danes že na voljo, in kako internetnim platformam in aplikacijam velikokrat "ni mar" za človekovo počutje in pravice, ker je primaren cilj le dobiček. "Gre za nove tehnologije, platforme in predvsem aplikacije na vseh mogočih področjih, ki ponujajo različne vsebine in orodja, in kar je največja lastnost vsega tega – izredno hiter je njihov razvoj. Vseh tveganj, nevarnosti, pasti, ki jih prinašajo, pravzaprav ne moremo prepoznati in pravočasno opozoriti nanje. To je največja težava današnjega internetnega sveta in umetne inteligence," je opozoril Puschner.

Nikakor orodja umetne inteligence ne bodo "sinhronizirana" s šolskim učnim načrtom

Puschner je še posebej opozoril, da se orodja umetne inteligence razvijajo zelo hitro in rastejo kot gobe po dežju, kar pomeni, da jih uporabniki, pa čeprav so precej kritični in "pazljivi", preprosto ne zmorejo ustrezno uporabljati, ker vseh njihovih pasti preprosto ne zmoremo stestirati in prepoznati tako hitro, kot prihajajo na trg.

"Po našem mnenju je ključno, da se o teh zadevah pogovarjamo, da si med seboj pomagamo, se opozarjamo, in to je konec koncev bil tudi namen konference o umetni inteligenci. Vsak naj opravi svoj del, tudi vi mediji, da pišete o tem in ozaveščate javnost. Dejstvo je, da to, kar deluje danes, bo že čez dve leti zastarelo. Ja, tako hitro gre ta razvoj, in nemogoče je to vpeljati še v šolski sistem, če pa sploh nimamo na voljo še nobenih testnih odzivov."

Kaj pa okolje?

Zeleni prehod in neskončna kopica projektov na temo ekologije je v zadnjem času v polnem teku, Puschner je opozoril, da je ravno umetna inteligenca ena izmed največjih porabnikov energije in s tem negativnega vpliva na okolje. Ogromno energije porabijo razvijalci za inovacije platform, orodij, robotov in aplikacij za umetno inteligenco, že same fotografije in računalniški programi niso prav nič do okolja prijazna orodja. Torej tudi tukaj tiči kritičen pogled in na vse je treba pogledati celostno. Dejal je, da, kakor koli se sliši čudno, je za uporabo umetne inteligence, ki danes ponuja že marsikaj, še vedno smotrno uporabljati kmečko pamet in predvsem kritično mišljenje, ki bo v poplavi vseh mogočih stvari vedno bolj potrebna.

Tudi na MMC RTV na voljo poučni podkasti Digitrajno izobraževanje

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, služba za digitalizacijo izobraževanja v sodelovanju z več strokovnjaki že drugo sezono sodeluje v podkastu Digitrajno izobraževanje, kjer so obravnavane tematike s področja šolstva, mladostnikov, družbenih omrežij in vsega, kar je povezano z digitalnimi platformami, njihovimi prednostmi, pomanjkljivostmi in pastmi. Ker zadeve niso črno-bele in ker se jim v prihodnosti ne bomo mogli izogniti, je prav, da se o delovanju različnih platform in zakonitostih umetne inteligence, začnemo izobraževati in informirati, in to čim prej.

Petra Bevek z omenjenega ministrstva je še posebej opozorila, da so podkasti namenjeni staršem, učiteljem in sploh vsem, ki se zaradi svojega dela morajo opolnomočiti na področju digitalizacije, ki je vse bolj vpeta v naše življenje in šolski sistem. "V podkastu starši in tudi mentorji najdejo informacije, na koga se lahko obrnejo, kako šole spremljajo vsa mogoča dogajanja v povezavi z internetom in družbenimi omrežji. Vključujemo na eni strani strokovnjake s šolskega področja, na drugi strani pa same uporabnike, tako smo v enem od podkastov imeli tudi dijake, ki so povedali svoja stališča. Zelo pomembno je, da si med seboj pomagamo, se seznanjamo in opozarjamo."

Tovrstnih podkastov je trenutno na voljo deset, obravnavane teme pa so se lotevale npr. učenja v digitalni dobi, aplikacij za pogovore in spoznavanja, tega, ali mobiteli sodijo v šolo ali ne, digitalne stiske mladih, zdrave navade digitalne uporabe in podobno.