Dijakinja Prve gimnazije Maribor Anja Fras vidi v umetni inteligenci številne prednosti. Dijakom denimo omogoča učenje na inovativen in zabaven način: Umetna inteligenca nam lahko na podlagi določenih informacij sestavi tudi teste, učne liste in na tak način vadimo.

Način poučevanja se s pojavom umetne inteligence precej spreminja. Vendar pa umetna inteligenca ne more nadomestiti učitelja, je prepričana učiteljica na Gimnaziji Bežigrad Janja Jakončič: "Še vedno moram biti v razredu, ker je en tak pogovor z dijakom oziroma ko gledaš, kako razmišlja, ni samo ta miselni proces, ampak je tudi ta čustveni, ki ga imajo zadaj, torej mi gledamo v obraz in prepoznavamo."

Pomembno je zagotavljanje varnega okolja, pa poudarja ravnatelj Prve gimnazije Maribor Herman Pušnik: "Ne omejevati, hkrati pa usmerjati, da se bodo lahko kolegi počutili v nekem varnem okolju, kjer bodo na eni strani obvladali in tehniko, tehnologijo, na drugi strani pa potem tudi didaktiko poučevanja."

Tudi Benjamin Lesjak z Univerze na Primorskem opozarja, da morajo šole umetno inteligenco uvajati zelo premišljeno: "Z nekimi ustreznimi navodili, se pravi z nekim pogovorom, navodili in potem seveda nekim pravilnikom, ki se ga je treba držati."

Šole uporabo umetne inteligence že urejajo s pravilniki, nekih splošnih smernic za to področje še ni. Ključno je tudi, da učenec ali dijak zna kritično uporabljati umetno inteligenco, poudarja Igor Pesek z ministrstva za vzgojo in izobraževanje: "Torej, mi ga moramo najprej opolnomočiti dejansko, da bo razumel, kaj se sploh dogaja, kako mora to kritično presojati in potem komaj to uporabiti."

Pri umetni inteligenci se odpira tudi vprašanje zlorab. Toda kot poudarja visokošolski minister Igor Papič, ni umetna inteligenca tista, ki povzroča zlorabe, ampak človek, ki zlorablja umetno inteligenco.

O tej tematiki so govorili tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih na Radiu Prvi. Celotno oddajo lahko poslušate spodaj!