Upravitelj Nase Bill Nelson se Franka Bormana spominja kot "enega najboljših v Nasi" in "pravega ameriškega junaka", ki je bil resnično predan svojemu delu. "Njegovo ljubezen do letalstva in raziskovanja je presegala le ljubezen do žene Susan. Frank se je zavedal moči, ki jo ima raziskovanje pri združevanju človeštva," je dodal.

Misija Apollo 8 je bila druga misija v okviru programa, ki je bil namenjen ameriškemu pristanku na Luni. Raketa z astronavti Frankom Bormanom, Jamesom Lovllom in Williamom Andersom je v vesolje poletela 21. decembra 1968, poroča britanski BBC.

To je bila prva misija, med katero so ljudje zapustili orbito Zemlje, obkrožili Luno in se nato varno vrnili na Zemljo. Borman, Lovell in Anders so bili prvi ljudje, ki so vstopili v gravitacijsko polje drugega nebesnega telesa in ga tudi obkrožili. Pristali sicer niso, saj je bila misija namenjena navigacijskemu preizkusu, ali so sploh sposobni doseči Luno.

Njihov dosežek pa je pomembno tlakoval pot misiji Apollo 11, s katero so Američani 20. julija 1969 izpolnili cilj tedaj že pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da bo do konca 60. let dvajsetega stoletja človek pristal na Luni.

Borman, Lovell in Anders so Zemljin naravni satelit desetkrat obkrožili, za kar so porabili 20 ur. Bili so tudi prvi, ki so videli Luno od blizu in tudi njeno od Zemlje oddaljeno stran, t. i. temno stran.

Ko so četrtič obkrožili Luno, so opazili vzhajanje Zemlje nad Luninim obzorjem. "Moj bog, poglejte si ta prizor! Tu vzhaja Zemlja! Kako lepo!" je takrat dejal poveljnik misije Borman. Anders pa je hitro pograbil fotoaparat in posnel eno najznamenitejših fotografij našega modrega planeta.

Ta fotografija je pokazala, kako majhna in krhka je Zemlja, sama sredi temnega vesolja. Spodbudila naj bi nastanek okoljevarstvenih gibanj. Bila je tudi navdih za razglasitev prvega svetovnega dne Zemlje leta 1970. Apollo 8 je človeštvu vrnil optimizem, revija Time pa je posadko imenovala za osebnosti leta 1968.