S prvo generacijo kamniških maturantov je leta 1953 končal gimnazijo in vpisal študij metalurgije na takratni Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, kjer je diplomiral leta 1960. Praktične izkušnje si je kot mlad inženir pridobival v livarni Titan, predno je bil izvoljen leta 1964 za asistenta na Katedri za železarstvo.

Njegovo raziskovalno delo so bile preiskave litih kovinskih materialov, predvsem vpliv termošoka na toplotno utrujenost litega železa. Iz te tematike je leta 1973 tudi doktoriral na Montanistični Univerzi v Leobnu. Razvil je lastno preiskovalno aparaturo za ponavljajoče se obremenitve s termošokom. Leta 1976 je bil izvoljen za docenta, leta 1986 za izrednega ter leta 1992 za rednega profesorja in predstojnika Katedre za livarstvo; naziv zaslužnega profesorja mu je bil podeljen leta 2011.

Njegova raziskovalna dejavnost je bila usmerjena v probleme v livarstvu. Že pri diplomi je preiskoval materiale za izdelavo livarskih form in jeder, v to se je usmeril tudi pri svoji prvi zaposlitvi, zato ne preseneča, da se je kasneje prav tako posvetil raziskovalnemu in razvojnemu delu v livarski praksi. Iz tega področja izvira njegov večletni sklop raziskav, predvsem kako zagotoviti gladkost površine ulitkov in preprečiti reakcije med formo in talino, ki pozročajo grobo površino. Raziskoval je prehod plinov med litjem in strjevanjem, nastanek novih faz, prodiranje taline v površino forme in deformacije forme.

Takoj po zaposlitvi na Univerzi je začel sodelovati s podjetjem Termit Moravče pri razvoju oplaščenih peskov za postopek Croning izdelave ulitkov, kakršnega je že uvedel v livarni Titan. Livarji so spoznali, da ta postopek omogoča bistveno bolj gladke površine in natančne mere ulitkov, zato so ga začeli na široko uvajati. Kljub pomislekom zaradi prisotnosti fenolnega veziva, se uporaba širi še danes tako v svetu kot pri nas in sodi med najbolj razširjene postopke izdelave preciznih ulitkov z natančnimi izmerami.

Prispevek prof. Trbižana pri razvoju oplaščenih peskov ni bil samo v začetnem raziskovalno – razvojnem delu, ki je potekalo od leta 1965, temveč tudi pri razvoju preiskovalnih aparatur, samostojnega laboratorija za preiskavo oplaščenih peskov, pri raziskavah in razvoju veziv in dodatkov, kakor tudi pri projektiranju oplaščevalnice in uvajanju v livarne. Avtomatizirana oplaščevalnica je bila postavljena leta 1985 z doma izdelanimi napravami in na osnovi lastnih projektov. Oplaščevalnica v Moravčah deluje še danes in zaposluje 45 oplaščevalcev, tehnologov, laborantov, izdelovalcev jeder in drugih. V oplaščevalnici, ki je danes največja v Evropi, so doslej izdelali 980.000 ton s fenolno smolo oplaščenih drobnozrnatih kremenovih in drugih v ognjuvzdržnih surovin.

Poleg rednega dela je jubilant sodeloval z Društvom livarjev Slovenije. Leta 1965 je bil izvoljen za tajnika Društva livarjev in opravljal to delo vse do leta 1992, ko je postal njegov predsednik. V tej vlogi je ostal do leta 2005.

S predavanji je sodeloval na mnogih nacionalnih, mednarodnih in svetovnih kongresih livarjev. Bil je tudi pobudnik letnega posvetovanja livarjev v Portorožu, ki vsako leto privabi več kot 250 udeležencev iz številnih držav.

Ko spremljamo uspehe naših livarn, ki z visokotehnološkimi ulitki uspešno konkurirajo na mednarodnem trgu in zagotavljajo lepo število delovnih mest, lahko mirno ugotovimo, da je v tem vgrajenih tudi mnogo mozaičnih kamenčkov iz pedagoško-vzgojnega, raziskovalnega, inovativnega in društvenega dela prof. Trbižana.

prof. dr. Primož Mrvar, predstojnik Oddelka za materiale in metalurgijo NTF UL