1. Trump, Sunita in politično zaznamovano vesolje

Ameriško sceno je pretekli teden razburkal nepričakovan tvit podjetnika, ustanovitelja SpaceXa Elona Muska. Zapisal je: "Predsednik ZDA je prosil SpaceX, da dva astronavta, ki sta obtičala na Mednarodni vesoljski postaji, čim prej vrnemo domov. To bomo storili. Groza, da ju je Bidnova administracija tako dolgo pustila na postaji."

Sledil mu je Trumpov zapis: "Pravkar sem prosil Elona Muska in SpaceX, naj gredo po hrabra astronavta, ki ju je Bidnova vlada praktično zapustila v vesolju. Mesece in mesece čakata na vesoljski postaji. Elon bo kmalu tam."

Področje raziskovanja vesolja je v ZDA politično dokaj nezaznamovano. Obe strani, demokrati in republikanci, tukaj načeloma pihata v isti rog. Tako je že skoraj 70 let. Astronavti so predstavniki celotnega naroda, ki tvegajo svoja življenja v korist vseh.

Zdaj pa očitno postajajo orodje političnega boja. Trump je položaj izkoristil za klofuto nekdanji vladi in za to, da se urno okiti še z enim dosežkom. Češ, Biden je nesrečnika pustil v vesolju, kjer sta obtičala, nova vlada pa ju bo rešila.

Več stvari tukaj ne drži. Astronavta, Butch Wilmore in Sunita Williams, nista obtičala. Njuna vesoljska ladja je priklopljena na Mednarodno vesoljsko postajo. Kadar koli ju lahko popelje domov. Posledično ju tudi ni treba "rešiti".

Sorodna novica Sunita Williams in Butch Wilmore se bosta vrnila v Crew Dragonu, Starliner pa brez posadke

Drži, da je bilo nekaj težav, a pred časom. Wilmore in Williams sta namreč na MVP prispela junija 2024 z Boeingovo vesoljsko ladjo CST-100 Starliner. Šlo je za testni polet, Starliner je imel težave, med drugim s puščanjem helija in okvarami motorjev. Nasa in Boeing sta zato nekaj časa tuhtala in testirala, ali je vrnitev v Starlinerju dovolj varna. Misija, načrtovana za zgolj en teden, se je podaljšala. Po dveh mesecih negotovosti se je Nasa odločila, da bo šel Starliner prazen nazaj, Wilmore in Williams pa sta že septembra dobila novo vesoljsko ladjo, SpaceXov Crew Dragon (Crew-9). Težave že zdavnaj ni več.

Njuna odprava se je res podaljšala. Morda sta astronavta s tem nezadovoljna. A možnost za to je pičla. Astronavti se načeloma borijo za misije. Živijo za odprave v vesolje, nanje se pripravljajo in trdo trenirajo leta in leta. To je njihovo življenjsko poslanstvo. In če si v vesolje ne bi želeli, potem bi preprosto zapustili vrste astronavtov. Številni to storijo. Butch Wilmore in Sunita Williams kljub starosti vztrajata. Sklepamo lahko, da sta podaljšanje sprejela z zadovoljstvom, kot nepričakovano darilo. Kot priložnost, za katero se komolči desetine kolegov na tleh.

Butch Wilmore in Sunita Williams sta zdaj člana odprave Crew-9, skupaj Nickom Haguom in Rusom Aleksandrom Gorbunovom. Njun predčasni odhod z Mednarodne vesoljske postaje (MPV) bi Nasi povzročil glavobole. Na postaji bi namreč ostal samo en zahodni astronavt, 70-letni Donald Pettit, ki bi se spoprijemal s preobilico dela tako z vzdrževanjem kot znanstvenimi eksperimenti. Don Pettit je dospel z ruskim Sojuzom.

Odprava Crew-9 je pred kratkim dobila še en podaljšek, za katerega je pravzaprav "kriv" SpaceX. Devetica namreč čaka na prihod odprave Crew-10. SpaceX pa zanjo ni pravočasno pripravil nove vesoljske ladje. Prihod desetice se je tako zamaknil s februarja na april.

Vse to bi moral Elon Musk vedeti, a vseeno sodeluje v tem Trumpovem rokohitrstvu, s katerim želi ukaniti javnost in se prikazati kot rešitelj, pri tem pa pravzaprav ne rešiti nobene težave, pač pa ustvariti nove. Astronavta bosta najbrž nezadovoljna, MVP bo imel minimalno posadko, politika posega v strokovne odločitve in paca do zdaj politično nezaznamovano področje. Vprašanje je le, ali se bo Nasa uklonila.

Nov vesoljski sprehod

Sunita Williams in Butch Wilmore imata medtem polne roke dela. Že prejšnji teden sta opravila en vesoljski sprehod (poglavje 4), ta teden sta znova izstopila iz Mednarodne vesoljske postaje, zaščitena s skafandri. Med drugim sta odstranila radijsko anteno in zbirala vzorce mikrobov z zunanje površine. Podvig je trajal pet ur in 26 minut.

Sunita Williams je podrla rekord Peggy Whitson in postala ženska z največ časa na vesoljskih sprehodih (62 ur, šest minut).

Video: Posnetek dogodka

Edini resen pomislek pri podaljšanju misij je vpliv na zdravje. Znano je, da vesolje škoduje človeškemu telesu, in to na številne zapletene načine.

Tokratna epizoda oddaje Frekvenca X se je lotila ravno tega vprašanja: kakšne so lahko posledice tega dolgotrajnejšega bivanja na telo Sunite Williams? Tematiko je predstavila skozi raziskave, ki jih izvajamo v Sloveniji. Več v naslednjem poglavju.

2. Ugriznimo znanost: vesoljska biomedicina

Sorodna novica Mekjavić: Zaradi neaktivnosti vidimo bolezenska stanja pri mlajših, ki jih prej nismo videli

Sunita Williams je torej zunaj Mednarodne vesoljske postaje preživela dobra dva dneva. Precej več časa je seveda preživela znotraj vesoljskih plovil – do zadnjega poleta kar 321 dni. Njeno bivanje v vesolju prinaša dragocen pogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Danes raziskujemo, kako vesolje spreminja naše telo in kaj vse potrebujemo, da bi postalo življenje med zvezdami stvarnost. Pomembno vlogo pri tem igra tudi slovenska znanost.

Mekjavić: Preprečiti želimo adaptacijo

Nekaj pojasnil je za znanstveno oddajo Ugriznimo znanost podal Igor Mekjavić, ki vodi laboratorij za vesoljsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici. Spraševala je voditeljica oddaje Renata Dacinger.

Astronavti prestanejo zahtevne priprave na misije v vesolju, včasih pa gre kaj narobe in na Mednarodni vesoljski postaji ostanejo dlje, kot je bilo načrtovano. Kakšne so lahko posledice tega dolgotrajnejšega bivanja na telo Sunite Williams?
Spremembe se pojavijo zaradi adaptacije telesa na breztežnostno okolje. Adaptacija povzroča izgubo mišične mase, kostne mase, spremeni se funkcija srčno-žilnega sistema ... sprememb je ogromno. Adaptacija v kratkem času seveda ni popolna, v daljšem času pa je jasno popolna. Mi samo želimo to adaptacijo preprečiti. Zaradi tega morajo astronavti vsak dan skoraj dve uri vaditi, če želijo deloma preprečiti to adaptacijo in mi moramo gledati, da se bodo astronavti lahko vrnili na Zemljo.

V nordijskem centru Planica v sodelovanju z Eso raziskujete, kako med dolgotrajnimi vesoljskimi misijami skrbeti za zdravje astronavtov. Laboratorij Instituta Jožef Stefan je eden izmed treh Esinih zemeljskih laboratorijev. Pred kratkim ste končali raziskavo, v kateri so morali prostovoljci šestdeset dni ležati. Kaj je bil namen te raziskave?
Končali smo prvi del raziskave, drugi še pride. Namen raziskave je ugotoviti, kakšna vadba bi bila najprimernejša za dolgotrajne misije, recimo misijo na Mars; kakšna vadba bi preprečila adaptacijo na breztežnost. Zaradi tega uporabljamo novo vadbeno strategijo, ki se imenuje vibracijska vadba. Ena skupina izvaja to vibracijsko vadbo tudi na centrifugi. Želimo preveriti, ali umetna težnost prispeva več pri preprečevanju adaptacije kot sama vadba. Rezultati bodo znani šele julija, čeprav kažejo na to, da je umetna težnost res zelo učinkovita.

Preiskovanci v vaši raziskavi niso doživeli breztežnosti. Kako lahko vseeno to dvoje primerjamo?
Vedno poudarjamo, da simuliramo učinek breztežnosti, ne breztežnosti. Že pred desetletji so primerjali spremembe ali adaptacijo na nedejavnost pri ljudeh na Zemlji, in ne adaptacijo na breztežnost. Ugotovili so, da so v enakem času spremembe podobne. To se pravi, namesto da se izvajajo raziskave v vesolju, kar je drago, lahko to počnemo na Zemlji z eksperimentalnim modelom, ki se mu reče bedrest [ležane študije].

Dvanajst prostovoljcev, mladih moških, je šestdeset dni ležalo. Kako je še potekala raziskava?
V Planici so bili devetdeset dni. 15 dni pred ležanjem imamo namreč določene teste, ki jih morajo opraviti. Gledamo mišično funkcijo, srčno-žilno funkcijo in tako naprej in iste teste opravimo potem na koncu po ležanju in to primerjamo vmes med ležanjem. Teh šestdeset dni pa seveda izvajamo tudi druge teste. Treba je omeniti, da je bilo to ležanje, kot pravite, opravljeno na nadmorski višini štiri tisoč metrov.

V tokratni epizodi Ugriznimo znanost podrobno predstavijo še številne druge vidike zdravja v vesolju: od vadbe, prehrane, pa tudi škodljivih vplivov na vid, kar tudi preučujemo v Sloveniji. Svoje izkušnje je razgrnil tudi udeleženec raziskave. Za več podrobnosti kliknite na naslednji pripetek:

3. Veliki slovenski pok: človek v vesolju

RTV Slovenija je pripravila serijo kratkih, 10-minutnih igrano-dokumentarnih oddaj o vesolju. Gre za serijo Veliki slovenski pok v režiji Aleša Žemlje. Serija poskuša najširšemu občinstvu na poljuden način predstaviti izbor slovenskih dosežkov na področju raziskovanja vesolja in koristi članstva v Evropski vesoljski agenciji. Na sporedu je vsak torek ob 21.20 na 1. programu Televizije Slovenije. Nova epizoda obravnava temo človeka v vesolju in je pripeta spodaj. Prejšnji dve sta na voljo tukaj in tukaj.

4. Razstava o vesoljskih tehnologijah v Celju

V Osrednji knjižnici Celje so v torek odprli razstavo z naslovom Lahko tehnologija reši svet? Na razstavi so predstavljene inovativne rešitve javnih ustanov ter zasebnih podjetij Slovenije in Švice, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Na odprtju so bili prisotni številni visoki gostje. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril pomen sodelovanja s Švico, eno najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije, ter ob tem tudi farmacevtske družbe Lek kot dela skupine Sandoz, ki po njegovih besedah osvetljuje ključne okoljske izzive in rešitve, med katerimi so čista voda, recikliranje, biodiverziteta, dostop do virov energij, zelene mobilnosti in krožnega gospodarstva.

"Že zdaj lahko opazujemo negativne vplive globalnih podnebnih sprememb, zato je nujno, da se z njimi spoprimejo tako države kot podjetja, raziskovalne institucije in celotna družba. Tehnologija nam bo pri tem pomagala in igrala ključno vlogo," je dodal Han.

Švica in Slovenija, ki je letos postala polnopravna članica Ese, imata pomembno vlogo tudi pri razvoju vesoljskih tehnologij, ki so ključnega pomena tudi za trajnostni razvoj. Kot so ob tem poudarili sodelujoči v razpravi, sta razumevanje in obravnava okoljskih izzivov mogoča le z usklajenimi prizadevanji mednarodne skupnosti.

Sorodna novica Han: S polnopravnim članstvom v Esi se odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost

Na razstavi predstavljeni primeri so že bili uporabljeni v praksi, obsegajo pa vse od gradbene panoge do pridelave medu.

Vesoljska tehnologija ima po besedah veleposlanice Švice v Sloveniji Gabriele Schreier vse pomembnejšo vlogo pri odzivanju na svetovne težave, ob tem pa je veleposlanica pozdravila nedavno polnopravno vključitev Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Švica se po njenem mnenju veseli novih priložnosti sodelovanja s Slovenijo, saj vesoljska industrija postaja vse bolj pomembna za gospodarstvo. Trenutno je po njenih podatkih na tem področju dejavnih že več kot 200 švicarskih podjetij.

Glavni izvršni direktor Leka Gregor Makuc je poudaril, da prav to tudi njim omogoča ustvarjanje dodane vrednosti, s katero so na trgu lahko hitrejši, uspešnejši in učinkovitejši. "V podjetju imamo več kot 500 znanstvenikov, ki dnevno izboljšujejo terapevtske rešitve. Lani je Sandoz podelil nagrade za znanstveno odličnost. Od 19 jih je Lekova ekipa pobrala 14. To je potencial, ki ga imamo v Sloveniji," je povedal po poročanju Slovenske tiskovne agencije.

5. Turčija naj bi kmalu končala gradnjo izstrelišča v Somaliji

Turčija je leta 2021 izrazila namero, da bi v Somaliji zgradila izstrelišče za svoje prihodnje rakete (poglavje 5). Zdaj, štiri leta zatem, naj bi bila gradnja skorajda končana, poroča medij Space in Africa. Lokacija ostaja skrivnost. Somalija je sicer pripravna, ker je dokaj blizu ravnika (ekvatorja) in oceana, prek katerega lahko usmerijo izstrelitve.

Ankara ima obsežne vesoljske načrte (poglavje 3). Razviti želi domače rakete, med drugim težko nosilno raketo, v roku nekaj let na Luno poslati samohodno vozilo (rover), postati močan izvoznik satelitov, postaviti krajevni sistem za satelitsko navigacijo, več teleskopov ... Več tukaj. Lani je poslala astronavta Alperja Gezeravcıja na Mednarodno vesoljsko postajo v okviru komercialne odprave Ax-3.

6. Prva indijska izstrelitev letos

Indijska vesoljska agencija ISRO je letos prvič izstrelila raketo. GSLV je poletel v sredo z vesoljskega središča Satiš Davan (Satish Dhawan). Raketa je v prehodno geostacionarno tirnico ponesla dvotonski satelit NVS-02, namenjen krajevni satelitski navigaciji.

Indijski satelitski navigacijski sistem NavIC je sestavljen iz osmih satelitov in pokriva širše območje države. Razvoj se je začel leta 2006, sprožilec pa je bil kargilski konflikt leta 1999, ko ZDA indijski vojski niso odobrile uporabe GPS-a. Indija si z njim želi zagotoviti avtonomijo na področju satelitske navigacije.

ISRO namerava letos opraviti deset izstrelitev.

Video: Posnetek dogodka

7. NOTICE:

8. ESA opazuje asteroid z minimalno možnostjo trka z Zemljo

Sorodna novica ESA opazuje asteroid z minimalno možnostjo trka z Zemljo

Evropska vesoljska agencija je sporočila, da je pred kratkim odkrila asteroid 2024 YR4, ki mu pripisujejo minimalno možnost, da bi leta 2032 zadel Zemljo. Premer asteroida trenutno ocenjujejo na od 40 do 100 metrov, možnost trka z Zemljo pa na 1,2-odstotka, piše MMC.

Asteroid 2024 YR4 je decembra lani odkril poseben teleskop v Čilu, po trenutnih podatkih samodejnih opozorilnih sistemov pa bi lahko Zemljo zadel 22. decembra 2032. "Asteroid te velikosti v povprečju pade na Zemljo vsakih nekaj tisoč let in lahko na omejenem območju povzroči resno škodo," je sporočila Esa.

Verjetnost trka asteroida z Zemljo v tej fazi po izračunih agencije trenutno znaša 1,2 odstotka, kar potrjujejo tudi podatki centra ameriške vesoljske agencije Nasa, ki se ukvarja z asteroidi. Takšna razvrstitev priporoča "pozornost astronomov" in predvideva, da bodo nova teleskopska opazovanja asteroida najverjetneje privedla do prerazvrstitve na ničelno stopnjo tveganja, navaja AFP.

Esa bo kot članica Mednarodne mreže za opozarjanje pred asteroidi (IAWN) usklajevala prihodnja opazovanja za natančnejšo oceno tveganja trka. V ta namen naj bi uporabila tudi načrtovan izjemno velik teleskop (ELT), ki je še v izdelavi, predvidoma pa ga bo Evropski južni observatorij (ESO) v Čilu začel uporabljati v tem desetletju.

Video: Esin pojasnilnik

9. Poglobljena analiza materiala z asteroida Bennu

Znanstveniki so analizirali vzorce asteroida Bennu, ki jih je pred leti na Zemljo dostavila sonda OSIRIS-REx. Kaj so ugotovili? Našli so 14 od 20 aminokislin, ki so temelj proteinov na Zemlji, visoko vsebnost amonija; zaznali so tudi sledi, kot pravijo, slanice. Pa 11 različnih mineralov, bogatih z natrijevim karbonatom, fosfati, kloridi in fluoridi. Kaj to pomeni? "Najdba ni dokaz obstoja življenja. Nakazuje pa, da so bili pogoji za nastanek življenja ugodni po Osončju," so povedali na Nasini tiskovni konferenci. Menijo, da so te dragocene snovi na Zemljo dostavili asteroidi, in se sprašujejo, kako to, da življenje ni vzniknilo tudi na večjih asteroidih (kot je denimo Cerera). Precej podrobneje tukaj in v dveh znanstvenih objavah: Nature, Nature Astronomy.

Avdio: Nasina novinarska konferenca

Sorodna novica Pristen vzorec asteroida na Zemlji, ameriški vesoljeplovski rekord in vrtinec na Marsu

OSIRIS-REx je Nasina vesoljska sonda. Oktobra 2020 se je spustila na 500-metrski asteroid Bennu in z dušikom pripihala dobrih sto gramov materiala v zbiralno komoro, vzorec zapečatila v kapsulo, to dve leti zatem odvrgla na Zemljo. Dragoceni vzorec je odtlej predmet podrobnih analiz. OSIRIS-REx pa je medtem bil preimenovan v ORISIS-APEX in se odpravil proti asteroidu Apofis – ta spada med Zemlji najnevarnejše.

Video: Nasin pojasnilnik

Prvi vzorec asteroida so leta 2010 pobrali Japonci na misiji Hajabusa 1 in nato še enega leta 2020 s Hajabuso 2. Naslednja bo kitajska sonda Tjanven-2 (Tianwen-2), ki bo izstreljena predvidoma marca letos in se bo lotila asteroida 469219 Kamoʻoalewa.

Z asteroidno misijo se lahko pohvali tudi Esa. Lani je izstrelila sondo Hera, ki bo odpotovala proti asteroidu Dimorfos in preverila, kakšno razdejanje je na njem pustila ameriška sonda Dart (poglavje 7).

10. FOTO: Vesoljsko merilo

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo male oddaljene galaksije, ki do nedavnega ni bila ravno v središču pozornosti. Nato pa se je v njej novembra 2022 pojavila supernova SN 2022aajn. Gre za supernovo tipa la oziroma t. i. standardni svetilnik. Ker eksplozija odjekne pri približno enaki masi, se lahko dokaj natančno izračuna razdalja in pripomore tako k merjenju oddaljenosti različnih delov vesolja kot k izračunom hitrosti njegovega širjenja. Odtlej navedena galaksija "uživa" v soju žarometov. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 1. februar – Falcon 9 – Starlink

Nedelja, 2. februar – H3 – Mičibiki 6

Ponedeljek, 3. februar – Falcon 9 – Starlink

Ponedeljek, 3. februar – Electron – IOT 4 You and Me

Ponedeljek, 3. februar – Falcon 9 – WVL 5/6