Upravitelj Nase Bill Nelson je na novinarski konferenci dejal, da je tveganje pri vrnitvi s Starlinerjem previsoko.

Video: Posnetek novinarske konference

Astronavta Sunita Williams in Barry Wilmore sta na Mednarodno vesoljsko postajo prispela s Starlinerjem 5. junija letos. Odprava bi morala trajati zgolj osem dni in dokazati (certificirati), da je Boeingov Starliner dovolj varen za redne prevoze ljudi v vesolje.

Sorodna novica Ogromno vode na Marsu, križev pot Starlinerja in rdeče številke za Ruse

A izkazalo se je, da ima Starliner (še vedno) težave s pogonskim sistemom. Med približevanjem postaji je ugasnilo pet od 28 usmerjevalnih potisnikov. Delovanje štirih so kasneje obnovili.

Boeing je z različnimi testi ugotovil, da se potisniki, ki jih proizvaja Aerojet Rocketdyne, pregrevajo, kar vodi do upognitve teflonskih tesnil na ventilih, kar posledično zavira dotok oksidanta do motorjev. Podjetje je prepričano, da je s to ugotovitvijo našlo vzrok zaznanih težav in da se lahko Starliner varno vrne domov.

A Nasa ni bila zadovoljna s pojasnili in ni prepričana, da je razlaga pravilna. Skrbelo jo je predvsem, da bi se odpoved potisnikov ponovila v občutljivih trenutkih vrnitve, ko mora Starliner zavirati in vstopiti v ozračje, pri tem pa zelo natančno ohranjati usmerjenost.

Negotovost in nesoglasje strokovnjakov o tem, ali je polet dovolj varen, pač ne zadosti standardom varnosti agencije, piše v sporočilu za javnost.

Starliner ima tudi težave s puščanjem helija – ta uhaja na več mestih. A helija je vseeno več kot dovolj za vrnitev. Ta plin uporabljajo za dviganje tlaka v rezervoarjih oziroma potiskanje goriva proti motorjem.

Sunita Williams in Barry Wilmore se bosta zato vrnila s SpaceX-ovo vesoljsko ladjo Crew Dragon (Crew-9). Ta bo izstreljena predvidoma 24. septembra z dvema astronavtoma manj, da se zagotovi prostor. Vrnitev je predvidena za februar prihodnje leto.

Boeing se bo očitno vrnil prazen. Boeingovi programerji so morali zato v zadnjih tednih pripraviti novo programsko kodo, ki bo omogočila samodejen odklop s postaje in pot domov. To možnost so namreč – iz neznanega razloga – v Boeingu izključili.

Odklop Starlinerja bo na začetku septembra, so povedali na novinarski konferenci.

Nasa mora pred odobritvijo verjeti, da je polet dovolj varen, ali nekoliko drugače, da so tveganja sprejemljiva. To mora tehnično podrobno utemeljiti (t. i. Flight Rationale). Če se pozneje kaj zgodi, so podpisniki dokumenta za to odgovorni. Kot kaže, iz Boeingovih pojasnil (še) ne morejo pripraviti utemeljitve, na katero bi se lahko zanesli. (Malce ozadja o dokumentih Flight Rationale v pojasnilu veteranskega nadzornika vesoljskih poletov Wayna Hala, ki ga priporočamo v branje).

Nočejo odgnati Boeinga

Vodstvo Nase je bilo pred zahtevno odločitvijo. Po eni strani mora dobro pretehtati možnosti in poskrbeti, da je vrnitev astronavtov varna, kolikor je le mogoče. Po drugi strani pa lahko izgubi dragocenega ponudnika prevozov v orbito. Boeing je namreč pri programu Starliner pridelal že 1,6 milijarde dolarjev izgube in bi utegnil Starlinerja ukiniti. Nasa bi v tem primeru ostala brez dodatne vesoljske ladje, ki jo potrebuje, če Crew Dragon ni dostopen ali ne leti. Pa za to, da se izogne monopolu SpaceX-a.

Prvi mož Nase Bill Nelson je na novinarski konferenci povedal, da se je o tem pogovoril z novim direktorjem Boeinga Kellyjem Ortbergom. Ta mu je dejal, da nameravajo razrešiti Starlinerjeve zagate, ko se vesoljska ladja vrne z neba. A beseda nameravajo ne pomeni nujno, da bodo to tudi storili.

Močno zaostajajo za SpaceX-om

Program Starliner je že dolgo v godlji. Nasa je davnega leta 2010 podpisala pogodbo z Boeingom za razvoj nove vesoljske ladje za prevoz posadke (podobno je tedaj storila tudi s SpaceX-om). Novi vesoljski plovili bi morali čim prej zapolniti luknjo zaradi upokojitve Space Shuttlov. Prva dostava ljudi na MVP je bila predvidena za leto 2017. Ni presenečenje, da se je časovnica izkazala za preoptimistično. Že testni poleti brez posadke so namreč razkrili številne napake, tisti leta 2019 bi se skoraj katastrofalno končal zaradi hroščev v programski opremi, na drugem, ki je potekal leta 2022, pa so odpovedali številni potisniki; pozneje je Nasa našla še težave s padali, notranjo opremo, ki je bila preveč dovzetna za gorenje, in kup drobnarij. Tako smo do prvega poleta z ljudmi na krovu prišli skoraj 15 let po podpisu pogodbe. Glede na razvoj dogodkov ni nujno, da bomo videli tudi drugega.

Gre za očitno zmago t. i. novega vala vesoljskih podjetij v ZDA nad t. i. staro gardo z Boeingom. SpaceX namreč že od leta 2020 redno prevaža ljudi na MVP.

Boeing, nekoč zelo cenjeno podjetje, se spopada tudi s težavami pri svojem glavnem proizvodu: letali.

Predstavnikov Boeinga na novinarski konferenci sicer ni bilo. Ločeno so sporočili naslednje: "Še naprej se bomo posvečali predvsem varnosti posadke in vesoljskega plovila. Misijo bomo izvedli, kot to nalaga Nasa. Vesoljsko plovilo pripravljamo za varno in uspešno vrnitev."

Nedavno je podobno storil Sojuz

To sicer ne bi bila prva vrnitev prazne vesoljske ladje za prevoz posadke z MVP-ja v zadnjem času. Lani je to storil ruski Sojuz MS-22, saj zaradi puščanja hladilnega sistema očitno ni bil dovolj varen. Sodeč po analizi ruske vesoljske korporacije Roskozmos je luknjo v hladilniku povzročil udar mikrometeoroida. Taisti vzrok naj bi 12-milimetrsko luknjo mesec dni pozneje povzročil v ruski vesoljski tovorni ladji Progres MS-21, ki je prav tako imela težave s hladilnim sistemom.