Misija astronavta Barryja Wilmora in astronavtke slovenskega rodu Sunite Williams bi morala trajati osem dni, a sta zdaj zaradi težav njune vesoljske kapsule že precejšnji del meseca v vesolju.

Za zdaj ni jasno, kdaj točno se bosta 61-letni Wilmore in 58-letna Williams lahko vrnila na Zemljo.

Sorodna novica Neslavni padec Boeinga: od ponosa Amerike do fiaskov po tekočem traku

Predstavnik Boeinga je za Guardian povedal, da so "prilagodili vrnitev posadke Starlinerja po dveh napovedanih vesoljskih sprehodih 24. junija in 2. julija" in da trenutno "nimajo datuma za njuno vrnitev", da pa bodo ocenili možnosti za to po drugem sprehodu.

Predstavnik je tudi poudaril, da se ekipi v resnici ne mudi nazaj, saj je na postaji dovolj zalog, urnik postaje pa je "do sredine avgusta dokaj odprt".

Starliner je po dveh neuspešnih izstrelitvah 6. maja in 1. junija poletel v vesolje 5. junija iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi. Ta skupna misija Nase in Boeinga je sicer imela težave že precej pred izstrelitvijo, vključno s težavami s trdogorivnimi potisniki in uhajanjem helija, tako da se je vse skupaj zamaknilo za leto dni – in z 1,5 milijarde dolarjev dodatnih stroškov.

Predstavnik Boeinga je poudaril, da so težave z uhajanjem helija in potisniki sicer večinoma odpravljene in da ne predstavljajo strahov za vrnitev plovila. "Štirje od petih trdogorivnih potisnikov, ki so se prej ugašali, zdaj delujejo normalno. To pomeni, da trenutno ne dela samo eden od 27 potisnikov. To ne predstavlja težav za vrnitev," je dodal.

Nasa in Boeing mirita javnost

Nasa in Boeingovi predstavniki vztrajajo, da astronavta nista obtičala in da tehnične težave misije ne ogrožajo. Nasa zagotavlja, da ima plovilo za zdaj helija dovolj za 70 ur letenja, da pa zgolj sledijo standardnim postopkom upravljanja misij in "puščajo podatkom, da vodijo odločitve".

Ob tem še zagotavljajo, da ima, če bi bilo nujno, vesoljsko plovilo prižgano zeleno luč za vrnitev.

Če Starliner vseeno ne bi bil operativen, se bosta Williams in Wilmore morala vrniti s posadko na SpaceX-ovem plovilu Dragon, ki je prav tako trenutno pritrjeno na Mednarodno vesoljsko postajo na nasprotni strani.

Boeingova zadnja kriza se dogaja po nizu incidentov, ki jih je to ameriško podjetje imelo s svojimi potniškimi letali. Starliner je sicer po programih Mercury, Gemini in Apollo v 60. in 70. letih, raketoplanu Space Shuttle od leta 1981 do 2011 ter SpaceX-ovem Crew Dragonu od leta 2020 šele šesta vrsta vesoljskega plovila, ki so ga izdelali v ZDA in prevaža astronavte.