1. Prva zasebna vesoljska misija čez Zemljina pola

Ameriško podjetje SpaceX bo enkrat proti koncu leta izstrelilo tretjo popolnoma zasebno odpravo v vesolje. V celoti jo bo plačal Čun Vang (Chun Wang), Kitajec z malteškim državljanstvom, ki je po lastnih navedbah obogatel s kriptovalutami.

Poleteli bodo predvidoma okoli letošnjega zimskega solsticija. To bo prva človeška odprava v vesolje, ki bo letela neposredno čez Zemljina pola, navajajo na spletni strani. Inklinacija tirnice bo namreč 90 stopinj. Rekord za zdaj nosi odprava Vostok 6 iz leta 1963 z inklinacijo 65 stopinj.

Od tri do pet dni bodo leteli na višini med 425 in 450 kilometri. Crew Dragon Endeavour bo opremljen z razgledno kupolo.

Odprava se bo imenovala Fram2. Navdih je našla v stari norveški ladji Fram.

V plovilu bodo še filmarka Jannicke Mikkelsen, pilot Eric Phillips in znanstvenica Rabea Rogge, ki jih je Vang sam izbral in jim častil vozovnico.

Tri zasebne, prostoleteče odprave v vesolje

SpaceX je doslej izstrelil eno prostoletečo odpravo, torej tako, kjer se vesoljska ladja ne priklopi na postajo, temveč zgolj potuje po orbiti. To je bil Inspiration4, ki ga je prav tako plačal bogataš – Jared Isaacman (poglavje 2). Ta se že pripravlja na naslednjo, Polaris Dawn, ki bo 26. avgusta in bo vključevala prvi zasebni vesoljski sprehod v zgodovini.

2. Nasa še vedno razmišlja, ali je Starliner dovolj varen

Ameriška vesoljska agencija Nasa v nasprotju z napovedmi še vedno ni sprejela odločitve, ali se bosta astronavta Barry Wilmore in Sunita Williams vrnila na Zemljo s Starlinerjem, s katerim sta prispela na Mednarodno vesoljsko postajo, ali s Crew Dragonom.

Odprava se je začela 5. junija (poglavje 2) in bi morala trajati zgolj osem dni, zdaj pa je že v tretjem mesecu.

Boeingov CST-100 Starliner ima težave z 28 usmerjevalnimi potisniki, ki se pregrevajo in niso zanesljivi. Pet izmed njih je ugasnilo med približevanjem Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Nasa se želi prepričati, da se kaj podobnega ali hujšega ne bo dogajalo med deorbitiranjem, ko mora Starliner natančno vzdrževati usmerjenost.

Boeing je opravil več testov teh potisnikov, ki jih proizvaja Aerojet Rocketdyne, in ugotovil, da se med pregrevanjem spremeni oblika teflona v ventilih za oksidant. Podjetje je prepričano, da je s to ugotovitvijo našlo vzrok zaznanih težav in da se lahko Starliner varno vrne domov.

To pa ni prepričalo Nase. Predstavniki agencije so na zadnji novinarski konferenci dejali, da še nimajo dovolj podatkov in da ne morejo zadovoljivo izračunati stopnje tveganja. "Nimamo dovolj podatkov in položaja ne razumemo dovolj, da bi lahko kar črno-belo izračunali, kaj smemo narediti, česa pa ne," je na novinarski konferenci izjavil vodja Nasinega oddelka za varnost na odpravah Russ DeLoach.

Sorodna novica Nasa še ne ve, kdaj bo z ISS-ja odpeljala astronavta. V vesolju bi lahko ostala do februarja.

V zadnjem času so poklicali na pomoč strokovnjake iz drugih programov agencije. Nasa zdaj napoveduje, da bo odločitev sprejela proti koncu avgusta.

Starliner namreč mora kmalu s postaje, saj zaseda priklopno mesto, ki je potrebno za prihod naslednje odprave Crew-9. Njena Izstrelitev je bila za vsak primer zamaknjena z 18. avgusta na 24. september.

Nasa ima na mizi dve možnosti. Ali pošlje Starlinerja domov z izvorno zasebo (Wilmore in Williams), pri čemer se bo morala sprijazniti z višjo stopnjo tveganja. Lahko pa ga nazaj pošlje praznega. V tem primeru bo Crew Dragon 9 imel dva člana posadke manj, da se bosta omenjena lahko predvidoma februarja prihodnje leto vrnila z njim.

Nasa in Boeing se ubadata s še eno težavo. Starliner se ne more sam odklopiti in varno oddaljiti od postaje, temveč potrebuje posadko, da ga vodi. Boeing je očitno izključil ali odstranil zmožnost samodejnega delovanja v tem delu misije, zdaj pa morajo njegovi programerji hitro pripraviti posodobitev programske kode, ki bo to možnost vrnila. In ta izbira je nujna, če naj Starliner odide prazen.

Nasa mora pred odobritvijo verjeti, da je polet dovolj varen, ali nekoliko drugače, da so tveganja sprejemljiva. To mora tehnično podrobno utemeljiti (t. i. Flight Rationale). Če se pozneje kaj zgodi, so podpisniki dokumenta za to odgovorni. Kot kaže, iz Boeingovih pojasnil (še) ne morejo pripraviti utemeljitve, na katero bi se lahko zanesli. (Malce ozadja o dokumentih Flight Rationale v pojasnilu veteranskega nadzornika vesoljskih poletov Wayna Hala, ki ga priporočamo v branje).

Nočejo odgnati Boeinga

Vodstvo Nase je v tem primeru soočeno z zahtevno odločitvijo. Po eni strani mora dobro pretehtati možnosti in poskrbeti, da je vrnitev astronavtov varna, kolikor je le mogoče. Po drugi strani pa lahko izgubi dragocenega ponudnika prevozov v orbito. Boeing je namreč pri programu Starliner pridelal že 1,6 milijarde dolarjev izgube, če zdaj dobi košarico, utegne program ukiniti. Nasa bi v tem primeru ostala brez dodatne vesoljske ladje, ki jo potrebuje, če Crew Dragon ni dostopen ali ne leti. Pa za to, da se izogne monopolu SpaceX-a.

Avdio: Nasina novinarska konferenca

Sorodna novica Poškodovani Sojuz brez posadke uspešno pristal na Zemlji

To sicer ne bi bila prva vrnitev prazne vesoljske ladje za prevoz posadke z MVP-ja v zadnjem času. Lani je to storil ruski Sojuz MS-22, saj zaradi puščanja hladilnega sistema očitno ni bil dovolj varen. Sodeč po analizi ruske vesoljske korporacije Roskozmos je luknjo v hladilniku povzročil udar mikrometeoroida. Taisti vzrok naj bi 12-milimetrsko luknjo mesec dni pozneje povzročil v ruski vesoljski tovorni ladji Progres MS-21, ki je prav tako imela težave s hladilnim sistemom.

Teh težav že dolgo ni več, saj je prav ta teden nov Progres uspešno opravil oskrbo Mednarodne vesoljske postaje.

Video: Zadevo (in še nekaj dodatnih) je v Odmevih TV Slovenija komentiral astrofizik Tomaž Zwitter

3. Rusija oskrbela Mednarodno vesoljsko postajo

V četrtek je bila z Bajkonurja na raketi Sojuz-2.1a izstreljena ruska tovorna vesoljska ladja Progres MS-28. S postajo se je združila v soboto, priklopila se je na modul Zvezda. Dostavila je 2,6 tone hrane, goriva in drugih potrebščin.

Video 1: Roskozmosov prenos

Video 2: Nasin prenos

V torek pa se je z MVP-ja odklopila tovornica Progres MS-26. Video:

4. Roskozmos ob dve milijardi evrov in v rdeče številke

Pomočnik generalnega direktorja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Andrej Jelčaninov je v intervjuju za ruski medij Interfax razkril nekaj novosti in podal oceno stanja v ruskem vesoljskem programu.

Sorodna novica Muskov SpaceX bo poslal Mednarodno vesoljsko postajo v uničenje

Tudi Rusija namerava postaviti svojo satelitsko konstelacijo za dostop do medmrežja iz nizkozemeljske tirnice, torej njihovo različico Starlinka. Imenuje se Sfera in bo imela okoli 600 satelitov. Leta 2022 je bil izstreljen prototip Skif-D (poglavje 2). Jelčaninov je zatrdil, da se je Skif-D z vseh vidikov odlično izkazal in da se bo serijska proizvodnja kmalu začela. Pri tem se bo ruska vesoljska industrija zanašala na domače komponente, saj jo stiskajo sankcije.

Glede Mednarodne vesoljske postaje (MVP) je ubral rahlo drugačno retoriko kot doslej. Rusija je namreč napovedala, da bo z letom 2028 zapustila projekt, zdaj pa pravi, da bo sodelovala "najmanj do leta 2028".

Nasa sicer želi program končati leta 2031, čeprav nakazuje, da bi lahko še podaljšala delovanje, če bo stanje opreme to dovoljevalo, pri čemer se zahodni odsek bolje stara kot ruski. Ne glede na to je pred kratkim naročila izdelavo vesoljskega plovila, ki bo zmožno poslati postajo proti tlom.

Drugi mož Roskozmosa je potrdil, da namerava Rusija že leta 2027 izstreliti prvi modul načrtovane nacionalne vesoljske postaje ROS, do leta 2030 naj bi sledili dodatni trije, s čimer bi bilo jedro postaje dokončano. Dodatna dva modula naj bi sledila v letih 2031 in 2033.

Leta minevajo in možnost, da bo ROS deloval že pred odhodom Rusov z MVP-ja, se hitro manjša. Rusi bodo ali prisiljeni držati besedo, ugrizniti v kislo jabolko in oditi, pri tem pa ostati brez orbitalne destinacije, ki je pomembna tako za mednarodni prestiž kot za domačo industrijo in ohranitev ekspertize; ali pa požreti besedo in nadaljevati do konca MVP-ja.

Še malo o področju raket. Jelčaninov je kot ključno raketo Rusije za naslednji 30 let izpostavil že znani, že dolgo načrtovani Amur (znan tudi kot Sojuz-7). Rusija bo s to raketa prihranila milijarde evrov, saj bo izjemno poceni in večkrat uporabna. Jelčaninov je napovedal razvoj v dveh korakih. Najprej bodo razvili prvo stopnjo (nekakšen ekvivalent SpaceX-ovega Grasshopperja), s katero se bodo učili pristajati, in na podlagi teh lekcij bodo začrtali končni dizajn rakete kot celote. Amur-LNG bo letel z Vostočnega.

O Amurju je bilo doslej že znano slednje: prva stopnja bo navpično pristajala, za pristanek bo koristila zložljive mehanske noge. Gnalo jo bo pet metanskih motorjev (odtod ime Amur-LNG). Amur bo v nižjo Zemljino tirnico zmogel prenesti 10,5 tone tovora s pristankom in 12 ton z uničenjem, kar je dvakrat manj od Sokola, a za napovedano ceno dobrih 18 milijonov evrov, kar je izjemno malo. Skupna masa rakete bo 360 ton. Pristajal bo na tleh, in ne v razburkanem Tihem oceanu. Prvi polet je predviden leta 2028, razvoj se je začel leta 2020.

Raketo Amur je te dni ločeno komentiral tudi prvi mož Roskozmsa Jurij Borisov. Za TASS je zatrdil, da bo prva stopnja Amurja zmožna od 50 do celo 100 poletov. Dodal je neresničen podatek, da se prva stopnja Falcona 9 praviloma ne uporabi več kot desetkrat.

Jelčaninov je napovedal oživitev razvoja velikopoteznega programa Korona. Korona je načrtovana enostopenjska orbitalna raketa na vodik in kisik, ki bo prav tako mnogokrat uporabna in naj bi radikalno zmanjšala stroške dostave tovora v vesolje. Tudi Korona bo – če bo seveda udejanjena – letela z Vostočnega.

Doslej znano: Korona je bila v razvoju med letoma 1992 in 2012, nato je projekt ugasnil zaradi pomanjkanja denarja. Raketa z maso slabih 300 ton naj bi v nizkozememljsko tirnico dostavljala med sedmimi in 12 tonami tovora.

Ob navedbah iz intervjuja se poraja vprašanje, kdo bo vse to plačal. Roskozmos namreč pelje še številne druge razvojne projekte: lahko nosilno raketo Irkut (Krilo-SV), ki bo s krili pristajala vodoravno, raketi Sojuz-5 in Sojuz-6, pa supertežko nosilno raketo Jenisej, vesoljsko ladjo Orel (Orjol), postojanko na Luni skupaj s Kitajci ... Obenem ima precej manjši proračun od Nase, ki se še zmanjšuje.

Eden od razlogov za sušo je prekinitev sodelovanja z zahodnimi partnerji po velikem napadu Rusije na Ukrajino. Jelčaninov je navedel, da je prekinitev zmanjšala Roskozmosove prihodke za dve milijardi evrov (180 milijard rubljev). Ruska vesoljska industrija je danes v rdečih številkah. Nekateri segmenti so še rentabilni – tudi ob pomoči državnih subvencij. Rusija se po prekinitvi odnosov z Zahodom preusmerja v sodelovanje s preostalim svetom, je navedel Jelčanin.

Rusija bo sicer po podatkih in napovedih portala RussianSpaceWeb, ki se specializira za sovjetsko-ruski vesoljski program, letos naštela najmanj izstrelitev raket od daljnega leta 1961.

5. Indijski SSLV se je utekel

Indijska vesoljska agencija ISRO je v petek opravila tretjo testno izstrelitev nove rakete SSLV. Raketa je brez težav dostavila 175-kilogramski satelit EOS-08 v načrtovano tirnico na višini 475 kilometrov. Podrobnosti so na voljo tukaj.

Video: Posnetek dogodka

Na prvem poletu avgusta 2022 (poglavje 2) se je raketa med ločitvijo prve in druge stopnje nepričakovano močno stresla, kar je začasno zasičilo merilce pospeška. Računalnik jih je zato izključil in poskusil polet izpeljati brez podatkov pospeškomerov, a raketo pripeljal v napačno tirnico. Tovor je kmalu zgorel v ozračju. Več o tem v 6. poglavju.

Drugi polet je minil brez težav (poglavje 3).

SSLV je 34 metrov visoka in dva metra široka raketa. Ima tri stopnje na trdo gorivo in vrhnjo stopnjo na tekoče gorivo. Po navedbah agencije ISRO lahko v nižjo Zemljino tirnico dostavi do 500 kilogramov tovora. Njen smisel je v ekonomičnosti: razvoj naj bi stal zgolj nekaj deset milijonov evrov, izdelava ene rakete pa zgolj štiri milijone. Z njo namerava ISRO tekmovati na trgu prilagodljivih lansiranj manjših tovorov, kjer je konkurenca vse hujša.

6. NOTICE:

7. Mars (najbrž) ima ogromno vode, a pregloboko za nas

Znanstveniki so s pomočjo seizmoloških raziskav, ki jih je izvedla sonda InSight, našli sledi ogromnih količin vode globoko pod površjem Marsa.

Če interpretacija podatkov drži, je tekoče vode toliko, da bi na površju ustvarila ocean z globino med enim in dvema kilometroma. Nahaja se na globini med 11 in 20 kilometri v plasteh zdrobljenih magmatskih kamnin, zato je morebitnim naseljencem nedosegljiva. Tako globoke vrtine so namreč zahtevne že na Zemlji, kaj šele na oddaljenem planetu.

Podrobneje v reviji Astrobiology. Raziskava bo objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

8. Občani pomagali najti telo, ki leti s hitrostjo 1,6 milijona kilometrov na uro

Nasa je pred kratkim upokojila vesoljski teleskop NEOWISE, a sadovi misije še niso pošli.

Laiki, ki pomagajo znanstvenikom (t. i. znanstveniki občani), so globoko v zbranem podatkovju našli nebesno telo, ki se giblje izjemno hitro: več kot 1,6 milijona kilometrov na uro, kar pomeni, da bo ušlo težnosti Galaksije in se odpravilo v medgalaktični prostor.

Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla? Hipotez je več. Po prvi jo je izvrgla eksplozija bele pritlikavke ali pa interakcija gosto posejanih zvezd v zvezdni kopici.

Identiteta tega telesa (CWISE J124909.08+362116.0) je nekoliko fluidna. Znanstveniki se ne morejo zediniti, ali gre za zvezdo, za rjavo pritlikavko ali pa za večji planet. Če je zvezda, potem spada med najstarejše v naši galaksiji, saj ima zelo nizko vsebnost železa in težjih elementov. Podrobneje tukaj.

Raziskava bo objavljena v Astrophysical Journal Lettersu.

9. Ste opazovali Perzeide?

Med najbolj znanimi meteorskimi roji so običajno najlepše vidni roji Perzeidov, ki so vsako leto najmočnejši 12. avgusta. Vsako minuto se v povprečju vidi po en utrinek, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Nebesni pojav, znan tudi kot meteorski roj, je izbruh večjega števila meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Ti so posledica delcev, ki vstopijo v zemljino atmosfero z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo, večji pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Večina delcev razpade in nikoli ne doseže površine Zemlje, kadar pa delec pade na njeno površino, ga imenujemo meteorit.

Pri Perzeidih sicer večinoma gre za zelo drobne meteorje v velikosti zrna peska in razmeroma visoko v atmosferi, ki pa so zelo hitri, saj se v zemljino atmosfero zarinejo s hitrostjo nekaj manj kot 60 kilometrov na sekundo.

Perzeidi na nebu navidezno prihajajo z območja med ozvezdjem Perzeja in Kasiopeje.

"Smeti" kometa

Razlog za omenjene meteorje je precej velik komet Swift-Tuttle, ki so ga odkrili že leta 1862, in za enkratni obhod sonca potrebuje okoli 133 let. Vsako leto okoli 12. avgusta Zemlja seka reko meteorjev, ki jih komet pušča na svoji poti. Okoli 26 kilometrov široko nebesno telo je bilo nazadnje v naši bližini leta 1992, naslednjič pa ga je pričakovati šele leta 2126, ko bo precej svetlo in ga bo mogoče opazovati tudi s prostim očesom.

Včasih se nič ne vidi

Koliko se jih vidi, je odvisno tudi od razmer na Zemlji (svetlobne snažnosti) in sreče. Kot primer izpostavljamo izkušnji dveh MMC-jevih uporabnikov. Rangerno1 je zapisal: "Gledal Perzeide tako iz torka na sredo kot iz srede na četrtek. Pogoji so bili idealni in videti jih je bilo mogoče res veliko." Uporabnik diabolik je bil po drugi strani razočaran: "Opazoval v okolici Šmarja pri Jelšah v organizirani družbi. Nisem videl niti enega Perzeida. Vsako leto se o predstavi v zvezi s tem tako pretirava, da sem s tem opravil."

Alternativa bodo Leonidi

Podobnih meteornih rojev je sicer še precej več, a so ob Perzeidih daleč najrazkošnejši Leonidi, ki jih je mogoče opazovati novembra. Ti so najveličastnejši vsakih 33 let, ko pride do prave "meteorske nevihte", v kateri je mogoče videti več sto tisoč meteorjev na uro. Letos bo z njimi manj sreče, saj bo nebo takrat razsvetljevala polna ali skoraj polna luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.

Video: Posnetek videoprenosa v živo

Konjunkcija planetov

Še en zanimiv pojav se je zgodil v četrtek, 15 avgusta: – konjunkcija planetov. Zaradi gibanja planetov po nočnem nebu se včasih zgodi, da se ti navidezno znajdejo tesno skupaj. Pojav, ki mu pravimo konjunkcija, smo na primer opazovali konec leta 2020, ko sta bila Jupiter in Saturn le šest ločnih minut narazen. Pri tokratni konjunkciji sta bila Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega, kar je štirikrat večja razdalja kot pri Jupitru in Saturnu pred štirimi leti, še piše STA.

GIF-animacija: tirnica repatice Swift-Tuttle

Galerija: Nekaj fotografij Perzeidov

10. FOTO: Prečka v Perzeju

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila galaksijo MCG+07-07-072. Gre za spiralno galaksijo s prečko, oddaljeno 420 milijonov svetlobnih let, ki je v jati galaksij v Perzeju. Podrobneje tukaj.

NA VIDIKU:

/