1. Hitra vrnitev Falcona 9

SpaceX je razkril vzrok spodletelega poleta rakete Falcon 9 pred dvema tednoma (poglavje 2).

Prva stopnja je delovala pravilno, napaka se je pojavila na drugi stopnji. Iz nje je začel puščati kisik, in sicer zaradi razpoke na napeljavi, ki vodi do senzorja za tlak, so pojasnili v podjetju. Razpoka je verjetno nastala zaradi vibracij motorja in premalo zatisnjene objemke. Uhajanje kisika je preveč ohladilo motor, ki se je ob drugem prižigu poškodoval. Kako točno, SpaceX ni zapisal, je pa prvi mož podjetja Elon Musk pred časom objavil, da je motor doživel t. i. RUD – torej je razpadel. Stopnja je kljub temu oddala satelite Starlink v tirnico, le da prenizko, zato so bili obsojeni na uničenje. Podrobneje tukaj.

Sorodna novica Falcon 9 naposled odpovedal, odkrili jamo na Luni, presenečenje na Marsu

Spornega senzorja in napeljave na naslednjih poletih Falcona 9 ne bo, SpaceX bo oboje odstranil, saj lahko tlak meri tudi drugače. Ameriška agencija za letalstvo (FAA) je z delno rešitvijo zadovoljna in je že izdala dovoljenje za nadaljevanje poletov. Rešitev zagate je bila izjemno hitra, saj se hujše napake na raketah navadno analizirajo in odpravljajo mesece.

Falcon 9 se je tako vrnil že to soboto zjutraj po našem času. Brez težav se je dvignil s Floride, prva stopnja je rutinsko pristala na robotski ladji (to je bil njen 17. polet), druga stopnja ni bila ozaljšana z ledom, dodatnih 23 Starlinkov je v vesolju.

Video: Posnetek misije Starlin SL-10-9

2. Težki časi za ABL, izgubil je še drugo raketo

Ameriško podjetje ABL Space Systems je izgubilo še drugo raketo RS1. Ta se je nepopravljivo poškodovala med t. i. statičnim preizkusom, sporočajo iz ABL-ja. Videoposnetka ni, saj je podjetje zelo skrivnostno v primerjavi s konkurenco.

Prva izstrelitev je potekala novembra lani. Kmalu po vzletu je ugasnilo vseh devet motorjev prve stopnje, zato so raketo razstrelili (podrobnosti so na voljo tukaj). ABL se je kar 18 mesecev pripravljal na naslednji poskus.

Raketa RS1 naj bi zmogla 1,35 tone tovora v nizkozemeljsko tirnico za 10 milijonov evrov. Podjetje jo hvali, da je zelo preprosta, poceni, da jo lahko vtakne v navaden ladijski zabojnik in prepelje na želeno izstrelišče, to pa je lahko navadna betonska ploščad. Ženejo jo motorji E2 na kerozin s potiskom 5,9 tone.

Video: Kratek izsek s prvega poleta

3. Italijanski lunarni habitat bo imel kolesa

Italijanski lunarni habitat je prestal t. i. preliminarni pregled. Izvedla sta ga italijanska vesoljska agencija ASI in ameriška Nasa. "To je ključni korak v razvoju prvega stalnega modula na površju Lune," sporoča italijansko-francoska družba Thales Alenia Space.

Nasa se zanima za habitat, saj namerava v sklopu programa Artemis vzpostaviti stalno navzočnost človeka na Luni.

Razvoj se zdaj nadaljuje. Dokončna odločitev o izdelavi bo padla predvidoma septembra prihodnje leto, sporoča ASI.

Modul se imenuje Večnamenski habitat (Multi-Purpose Habitaton module, MPH) in bo po navedbah ASI-ja prvo stalno prebivališče človeštva na Luni. Od prve naznanitve pred dvema letoma je koncept doživel več sprememb. Najbolj očitnen je dodatek koles, habitat bo očitno premičen. Imel bo tudi več precej več panelov sončnih celic od prvotnih načrtov.

Razvoj bo vsekakor zahteven in bo moral zadostiti ne le zahtevam agencij, ampak tudi neizprosne Lune. Treba bo zagotoviti kar najvišjo stopnjo zanesljivosti sistemov za vzdrževanje življenja. V primeru resnih odpovedi bi bili prebivalci najbrž obsojeni na smrt, saj so predaleč za hitro reševalno misijo.

Thales Alenia že razvija tri module prihodnje lunarne vesoljske postaje Lunarni portal (Lunar Gateway).

4. NOTICE:

5. Kaj skrivajo leopardove pege na Marsu

Nasin rover Perseverance je na Marsu našel izjemno zanimivo skalo, ki vsebuje indice morebitnega pradavnega življenja. Nasa se je zelo potrudila s številnimi poudarki, da gre le in zgolj za indice, ki jih je treba izdatno preveriti. Vsekakor pa gre za najboljše indice doslej.

Z besedami astrobiologa Davida Flanneryja, ki dela pri programu Perseverance: "Te pege so veliko presenečenje. Tovrstni pojavi so na Zemlji pogosto povezani s fosili mikrobov, ki živijo pod površjem."

"Na skali najdemo spojine in strukture, ki bi jih morda lahko proizvedlo življenje pred milijardami let, ko je področje, ki ga raziskuje rover, imelo tekočo vodo," piše v sporočilu za javnost.

Torej, kaj točno je našel Perseverance? 0,6 krat 1 meter veliko skalo z vzdevkom Cheyava Falls. Na njej so trije pojavi, ki govorijo v korist interpretaciji, da bi bilo tam lahko nekoč življenje.

Skala je bila zagotovo v stiku z vodo, kar kažejo bele površine iz kalcijevega sulfata.

Instrument SHERLOC je v skali zaznal organske spojine oziroma ogljikovodike. Te spojine so lahko popolnoma nebiološkega izvora. Nekatere izmed njih pa so nujne za razvoj življenja, kot ga poznamo.

Na osrednjem, rdečem predelu najdemo pojave, ki spominjajo na leopardove pege. Pege se na zemeljskih sedimentnih kamninah pojavijo v kemičnih reakcijah, kjer se sproščajo fosfati in železo. Takšne kemične reakcije ponujajo vir energije za mikrobe, in to so na Zemlji že velikokrat zaznali. Kaj pa na Marsu? Pege je proučil instrument PIXL – in zaznal prav železo in fosfate.

"Na Marsu še nikoli nismo videli teh treh zadev hkrati," sporoča Nasa. Obenem poudarja, da je najdba šele prva stopnica na 7-stopenjski lestvici za potrjevanje zunajzemeljskega življenja.

Video: Kratek Nasin pojasnilnik

Perseverance je povrtal v skalo in pobral svoj 25. vzorec Marsa. Vzorec bo morda nekoč končal na Zemlji, v naših laboratorijih, ki so precej bolje opremljeni in zmogljivejši od marsovskega. Morda. Odprava Mars Sample Return, ki naj bi zbrala te vsebnike in jih dostavila na naš planet, je namreč v hudih škripcih zaradi kompleksnosti in cene (poglavje 6). Ta je dosegla že 11 milijard dolarjev, kar je razjezilo politiko in splavilo misijo. Nasa je nedavno vprašala podjetja, ali lahko predlagajo kakšno cenejšo in hitrejšo arhitekturo. Najdba peg na skali je vsekakor voda na mlin agenciji, ki upa na večji posluh politike.

Podrobneje o najdbi tukaj, objave v znanstvenih revijah pa (še) ni.

Samohodno vozilo Perseverance se trenutno vzpenja po dolini Neretva Vallis, kjer je nekoč tekla reka, ki se je izlivala v krater Jezero.

6. Fotografija oddaljenega planeta

Vesoljski teleskop James Webb je fotografiral zunajosončni planet Epsilon Indi Ab. To je izjemno redek dogodek, saj je človeštvo doslej neposredno posnelo le 25 eksoplanetov – čeravno naj bi jih bilo samo v domači Galaksiji na stotine milijard.

Eksoplanete navadno zaznamo, ko z našega vidika preidejo ploskev zvezde in proti nam vržejo senco. Svoj obstoj izdajo tudi tako, da s svojo težnostjo "gugajo" matično zvezdo. To so posredne metode zaznavanja. Lahko jih tudi neposredno fotografiramo, a to je izjemno zahtevno. So namreč majhni, komajda svetijo, pa še zelo, zelo daleč so. Zato smo jih doslej posneli le 25.

Ta petindvajseterica ima eno skupno lastnost. Mladost. Vsi fotografiranci imajo manj kot 500 milijonov let, še vedno so zelo vroči in zato zaznavno svetli.

Sorodna novica Foto: Rojevajoči se planet prvič ujeli na fotografijo

Eksoplanet Epsilon Indi Ab pa je drugačen. Je najhladnejši eksoplanet, doslej ujet na fotografijo. Ima "samo" 2 stopinji Celzija. Ker je tako hladen, sveti pretežno v srednjevalovni infrardeči svetlobi. In prav tu se izkažejo zmožnosti novega (deluje komaj dve leti) vesoljskega teleskopa James Webb, "idealnega" za zaznavanje srednjevalovnega infrardečega valovanja.

Posredni indici o obstoju eksoplaneta v sistemu Epsilon Indi A so sicer bili že dolgo na mizi. Zibanje zvezde so prvič zaznali že leta 2002, leta 2018 pa je bil objavljen članek, ki je po navedbah avtorjev potrdil* obstoj planeta. Avtorji so tedaj napovedali, da v sistemu obstaja planet z maso 3,3 Jupitra, z oddaljenostjo od zvezde 11,5 astronomske enote (ae) in letom, ki traja 45 zemeljskih.

Štafeto je nedavno prevzel Webb. Pokazal je, da so izračuni iz leta 2018 precej udarili mimo. Epsilon Indi Ab je dvakrat masivnejši, dlje od zvezde in ima drugačno tirnico. Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom nemškega instituta Max Planck zato pravi, da gre za odkritje novega planeta, in zavrača poprejšnjo identifikacijo.

Sorodna novica Osončju "izjemno podoben" planetarni sistem kar v soseščini

Torej, kakšen in kje je? Oddaljen je samo 12 svetlobnih let, kar je naš galaktični predpražnik. Galaksija naj bi bila široka kar 100.000 svetlobnih let. Je plinski velikan z maso šestih Jupitrov. Od plinskih velikanov Osončja je sicer toplejši za okoli 100 stopinj Celzija. Od zvezde je oddaljen toliko, kot je Neptun od Sonca (30 ae). Njegovo leto traja 174 zemeljskih let. Je najbrž edini plinski velikan v tamkajšnjem sestavu. Planet ima relativno visok delež elementov, težjih od helija, in visoko razmerje ogljika proti kisiku.

Epsilon Indi Ab je drugi najbližji (znani) plinski velikan, za eksoplanetom Epsilon Eridani b, ki je oddaljen 10,5 svetlobnega leta (več na povezavi desno).

Matična zvezda je podobna našemu Soncu, stara je od 3,7 do 5,7 milijarde let, ima tri četrtine Sončeve mase in je malce hladnejša. Sestav je potemtakem nekoliko podoben našemu, kar je pripravno za proučevanje modelov razvoja Osončja.

Epsilon Indi je trojna zvezda, ki poleg Epsilon Indi A vsebuje še dve rjavi pritlikavki.

Več podrobnosti je na voljo tukaj.

7. FOTO: Klasičen primer spiralne galaksije

Hubblova ekipa je ta teden predstavila fotografijo galaksije NGC 3430, oddaljene 100 milijonov svetlobnih let. Je v ozvezdju Malega leva. NGC 3430 je ena izmed galaksij, na katerih je znanstvenik Edwin Hubble postavil svojo klasifikacijo galaksij, ki velja še danes (spiralne, spiralne s prečko, kroglaste, eliptične ali nepravilne). Protagonistko je uvrstil med spiralne galaksije. Podrobneje tukaj.

8. SKOK V ZGODOVINO: Izstrelitev Chandre

Pred 25 leti, 23. julija 1999, je bil v Space Shuttlu Columbia (STS-39) izstreljen vesoljski teleskop Chandra. Več o izstrelitvi, ki je prinesla tudi nekaj zelo napetih trenutkov, tukaj.

Chandra je bila tedaj najzmogljivejši vesoljski teleskop za rentgensko svetlobo, zaznala je lahko stokrat temnejše vire (več tukaj). Deluje še danes in spada med t. i. velike observatorije, skupaj s Hubblom, Spitzerjem in Comptonom. A morda ne bo več dolgo. Ameriški kongres je napovedal znižanje proračuna Nasi, ta pa je prečrtala program Chandra.

Nasa je ob obletnici izdala 25 fotografij, ki so na voljo tukaj.

Video: Kratek predogled sveže izdanih fotografij

Video 2: Dokumentarec o Chandri

Video 3: Nasin krajši dokumentarec

NA VIDIKU:

Nedelja, 28. julij - Falcon 9 - Starlink

Nedelja, 28. julij - Falcon 9 - Starlink

Torek, 30. julij - Atlas 5 - USSF 51

Sreda, 31. julij - Electron - Owl for One, Owl for All