​​

1. Pogovori o prihodnosti: pogled v vesolje

TV Slovenija je pripravila niz oddaj za izmenjavo idej o izzivih prihodnosti. Tokrat so v njej nastopili trije znanstveniki, povezani z vesoljem: Andreja Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Jurij Simčič z Instituta Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu s klikom na zgornji pripetek.

2. Labod po zapletu le oskrbel Mednarodno vesoljsko postajo

Ameriško podjetje Northrop Grumman je ta teden dostavilo tovor na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), a ne povsem rutinsko.

Tovorna vesoljska ladja Cygnus NG-21 je bila v nedeljo izstreljena na raketi Falcon 9 z izstrelišča na Cape Canaveralu (Florida, ZDA). Raketa je svoje delo opravila po načrtu, Cygnus pa ne. Kmalu po ločitvi bi moral prižgati motor za dvig tirnice, a ga ni, in tudi poznejši poskus je spodletel. Razlog je bil prenizek tlak v motorju. Nadzornikom je po več urah le uspelo rešiti težave in Laboda poslati proti postaji. Združitev je sledila v torek. Cygnus je na MVP dostavil več kot 3,7 tone tovora. Podrobnosti o tovoru so na voljo tukaj in na naslednjem videoposnetku.

Video 1: Pojasnilnik tovora

Video 2: Posnetek izstrelitve

Video 3: Posnetek približevanja in zgrabitve

Video 4: Posnetek združitve

Video 5: Predstavitvenik tovora

Naslednjo oskrbo MVP-ja bodo opravili Rusi. Predvidoma prihodnji četrtek bo na raketi Sojuz 2 izstreljena vesoljska ladja Progres MS-28 z 2,6 tone tovora.

3. Odprava Sunite Williams bi se lahko podaljšala za pol leta

Nasa je potrdila, da razmišlja o vrnitvi posadke odprave Boe-CTF v Crew Dragonu namesto v Starlinerju.

Odprava se je začela 5. junija (poglavje 2) in bi morala trajati zgolj osem dni, zdaj pa je že v tretjem mesecu. Razlog so tehnične težave z Boeingovo vesoljsko ladjo CST-100 Starliner. Iz nje na več mestih uhaja helij, kar še ni tako hudo, saj naj bi bilo tega plina še več kot dovolj.

Sorodna novica Se bosta ameriška astronavta, ki sta obtičala na vesoljski postaji, vrnila šele leta 2025?

Večja težava je v usmerjevalnih potisnikih, ki niso zanesljivi. Pet jih je ugasnilo med približevanjem Mednarodni vesoljski postaji (MVP), štiri izmed njih so obudili, eden ne deluje več. Boeing je izvedel več testov v vesolju in na tleh, da bi našel vzrok odpovedi. Doslej je ugotovil naslednje. Prvič, potisniki se pregrevajo. Drugič, teflonsko tesnilo v ventilu, ki nadzira pretok oksidanta (dušikov tetraoksid), se v določenih pogojih ukrivi, kar omeji pretok. Podjetje meni, da je našlo vzrok doslej opaženih odpovedi in da lahko Starliner posadko varno prepelje domov.

A Nase to očitno ni prepričalo. Na novinarski konferenci je potrdila, da je več skupin znotraj agencije ostro nasprotovalo poletu posadke v Starlinerju.

Nasa mora pred odobritvijo verjeti, da je polet dovolj varen, ali nekoliko drugače, da so tveganja sprejemljiva. To mora tehnično podrobno utemeljiti (t. i. Flight Rationale). Če se pozneje kaj zgodi, so podpisniki dokumenta za to odgovorni. Kot kaže, iz Boeingovih pojasnil (še) ne morejo pripraviti utemeljitve, na katero bi se lahko zanesli. (Malce ozadja o dokumentih Flight Rationale v pojasnilu veteranskega nadzornika vesoljskih poletov Wayna Hala, ki ga priporočamo v branje).

Predstavniki agencije so na četrtkovi novinarski konferenci potrdili, da pripravljajo alternativni scenarij: člana odprave, Sunita Williams in Barry Wilmore, se vrneta s Crew Dragonom 9, Starliner pa bo pot opravil prazen.

Nasa se o tem, katera možnost je verjetnejša, ni želela izrekati. Končna odločitev še ni sprejeta, bo pa morala biti sprejeta enkrat sredi avgusta.

Izstrelitev odprave Crew-9 je bila za vsak primer zamaknjena z 18. avgusta na 24. september. Če se Nasa za to odloči, bo izstreljena z dvema članoma posadke, da bi se lahko februarja prihodnje leto vrnila s štirimi. Tako bi se misija Williams in Wilmorja podaljšala za kar pol leta, nad čimer se verjetno ne pritožujeta.

Zadnjo besedo bo imel kar administrator Nase Bill Nelson, kar ni običajna praksa.

Avdio: Novinarska konferenca Nase

A pred tem bo treba streti še en oreh. Izkazalo se je namreč, da se prazni Starliner ne more samodejno odklopiti s postaje in se varno oddaljiti. Njegova programska oprema tega trenutno ne omogoča. To je nenavadno, saj je Starliner pred leti že samodejno opravil pot na postajo in z nje. Boeing se je v tem času očitno odločil, da to možnost – iz tega ali onega razloga – umakne. Boeingovi programerji zdaj pripravljajo spremembe programske opreme, a ta postopek je dolgotrajen in mora biti temeljit.

Da z digitalno komponento vesoljskih poletov ni šale, dokazuje prav prvi testni polet Starlinerja iz leta 2019. Takrat bi se skoraj zgodilo trčenje podpornega modula in kapsule po njuni ločitvi prav zaradi napake v programski kodi, ki so jo odkrili tik pred zdajci.

4. Kitajska megakonstelacija se začenja s smetenjem

Kitajska je v torek s Taiyuana na raketi Dolgi pohod-6A izstrelila 16 satelitov SpaceSail (Qianfan), piše kitajska državna agencija Šinhua (Xinhua). Izstrelitev v polarno tirnico na višini okoli 800 kilometrov je bila uspešna.

Agencija, kot je to pogosto pri totalitarnih režimih, ni posredovala informacij o negativnih vidikih poleta.

Več zahodnih družb, pa tudi vesoljsko poveljstvo ZDA, so kmalu po izstrelitvi zaznali kup vesoljskih smeti. Kot kaže, je vrhnjo stopnjo po oddaji satelitov razneslo na več sto kosov, in to ne prvič. Raketa Dolgi pohod-6A je odgovorna še za dve takšni smetenji.

Ameriško vesoljsko poveljstvo je zaznalo več kot 300 kosov, večjih od 10 centimetrov. Zasebne družbe pa navajajo zaznavo več kot 700 kosov vesoljskih smeti, ki vsaj za zdaj niso nevarni drugim delujočim objektom na nebu.

A z nižanjem tirnic bodo prej ali slej prišli na višine, kjer delujejo Starlinki, Mednarodna vesoljska postaja in številni drugi sateliti.

Vesoljske smeti so zelo nevarne, saj letijo s hitrostjo okoli 30.000 kilometrov na uro in tako nosijo veliko energije. Že centimetrski drobec lahko potencialno uniči satelit ali vesoljsko plovilo.

Kitajski Starlink

S to izstrelitvijo se je začelo postavljanje ene od kitajskih inačic Starlinka, torej megakonstelacije satelitov za odziven dostop do medmrežja iz nizke zemeljske orbite.

Konstelacijo postavlja šanghajska družba SSST in nič ne skriva, da se zelo zgleduje po Muskovemu Starlinku. Projekt Starsail oziroma Qianfan se je na začetku celo imenoval "G60 Starlink", sateliti so ploščatega dizajna, da jih gre več na raketo.

Masa posameznega je 300 kilogramov.

Do konca leta 2025 naj bi jih izstrelili 648, v začetku naslednjega desetletja naj bi se število povečalo na 15.000 satelitov, ki bodo med drugim omogočali neposredno komunikacijo s prenosnimi telefoni.

Šinhua poroča, da je to le ena od treh načrtovanih kitajskih megakonstelacij. Država bo postavila svojo z imenom Guowang, ki bo štela 13.000 satelitov, Honghu-3 pa bo imel 10.000 satelitov.

Na Zahodu gaz utira SpaceX-ov Starlink, ki šteje že več kot 6 tisoč satelitov. Konkurenco mu bo delal Amazonov Kuiper, ki je pred meseci izstrelil prve testne primerke. OneWeb je nekoliko zakrknil že pred dosego načrtovanih 648.

Megakonstelacije za dostop do medmrežja so izjemno drage, a obenem so se - na primeru Starlinka - izkazale kot zelo pomembne z vidika nacionalne varnosti, kar je pokazala vojna v Ukrajini. Kitajska je to lekcijo nedvomno vzela. Uporabne so tudi kot orodje mehke moči v mednarodnih odnosih.

Obenem prinašajo nevarnost katastrofalnega zasmetenja neba, če bi se zaradi zaletavanja satelitov sprožila verižna reakcija.

Sploh če bodo za izstrelitve desettisočev satelitov uporabljali rakete Dolgi pohod-6A, ki so očitno nagnjene k smetenju.

Dolgi pohod-6 je raketa Šanghajske akademije za tehnologije vesoljskih poletov (SAST). Visoka je 29 metrov, 3,5 metra dolga, ima tri stopnje in v soncesinhrono tirnico zmore eno tono. Žene jo motor YF-100 na kerozin in tekoči kisik.

Inačica Dolgi pohod-6A ima štiri stranske potisnike in večjo prvo stopnjo z dvema motorjema YF-100, kar zmogljivost v soncesinhrono tirnico dvigne na 4,5 tone. Vse dozdajšnje izstrelitve so bile uspešne in Kitajska namerava vse več tovorov nameniti prav šestici.

5. Še en evropski projekt večkratne uporabnosti raket se zamika v prihodnost

Nemška vesoljska agencija DLR je potrdila, da se prva izstrelitev testne raketne stopnje ReFEx zamika najmanj na leto 2025.

DLR želi z ReFExom razviti nekaj tehnologij večkratne uporabnosti raket in se priučiti nekaterih potrebnih znanj.

Testna stopnja bo dolga 2,7 metra, skupaj s krili široka 1,1 metra, masa bo znašala 450 kilogramov. Izstreljena bo na sondirni raketi VSB-30, šla bo do višine 130 kilometrov, njena naloga bo nadzorovan spust skozi ozračje in vodoraven pristanek. Razvoj se je začel že leta 2017, prvi polet je bil predviden še letos, zdaj pa se odmika.

V Evropi razvijajo več preizkusnih raketnih stopenj za večkratno uporabo, vse po vrsti zamujajo. Prvi polet Themisa so pred kratkim zamaknili na leto 2025 (poglavje 4), krst stopnje Callisto pa na 2025 ali 2026 (poglavje 2). Ameriška in kitajska konkurenca napredujeta precej hitreje.

6. Na kratko iz SpaceX-a

SpaceX je ta teden opravil dve izstrelitvi raket Falcon 9. Prva je zgoraj omenjena izstrelitev Cygnusa, druga pa potekala v nedeljo z Vandenberga. Tovor: Starlink. Prva stopnja je bila šestič v vesolju. Več tukaj.

Video: Posnetek izstrelitve

SpaceX sporoča, da sta Starship in Super Heavy nared za naslednji polet, čakata le še na dovoljenje ameriške Zvezne agencije za letalstvo (FAA).

Prvi mož SpaceX-a Elon Musk je objavil fotografijo treh generacij motorjev raptor, ki kaže na velike poenostavitve ob hkratnem povečanju zmogljivosti. Preizkušanje tretje generacije pravkar potetka.

SpaceX je objavil uradne tehnične podatke teh motorjev, ki kažejo, da so od enke do trojke zmanjšali maso in obenem povečali potisk za več kot 50 odstotkov.

Odprava Polaris Dawn v SpaceX-ovem Crew Dragonu, v okviru katere nameravajo opraviti prvi zasebni vesoljski sprehod v zgodovini, je zamaknjena na 26. avgust.

7. NOTICE:

8. Chandra ustvarila 3D-karto zvezd, ki ne sevajo preveč

Znanstveniki so s pomočjo vesoljskega teleskopa Chandra ustvarili trirazsežno karto bližnjih zvezd, ki bi z enega vidika morda lahko gostili planete z ozračjem, posledično z enim od pogojev za razvoj življenja, kot ga poznamo.

Preverili so, kako svetle so te zvezde v rentgenski in ultravijolični svetlobi. Zanimalo jih je tudi, kako stabilne so oziroma kako divji so njihovi zvezdni blišči, ki prav tako ustvarijo večjo dozo škodljivega sevanja.

Močno in nenehno sevanje lahko počasi uničuje ozračja, saj daje delcem atmosfere dovolj energije, da lahko pobegnejo težnostnemu objemu planeta. Ultravijolično sevanje razbija molekule in tudi preprečuje razvoj kompleksnih molekul, potrebnih za življenje. Podrobneje tukaj.

Zbrani podatki bodo pomagali k izbiri tarč teleskopov naslednje generacije, kakršna bosta ELT in HWO. Ti bi pri zvezdah lahko razločili posamezne planete in jih bolje preučili.

Izide raziskave so predstavili na znanstveni konferenci, žal pa niso navedli natančnejših podatkov, katere zvezde so najzanimivejše.

FOTO: Galaksija in supernova

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije LEDA 857074, spiralne galaksije s prečko in deloma razobličenimi rokavi. V prečki lahko vidimo supernovo SN 2022ADQZ. Podrobneje tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 10. avgust - Falcon 9 - Starlink

Sobota, 10. avgust - Falcon 9 - Starlink

Nedelja, 11. avgust - Electron - A Sky Full of SARs

Četrtek, 15. avgust - SSLV - EOS-08

Četrtek, 15. avgust - Sojuz-2.1a - Progres MS-28