Izstrelitev rakete Vega-C, na kateri je bil poleg ostalega tovora tudi novi slovenski satelit Trisat-R, iz vesoljskega letališča Kourou v Francoski Gvajani je bila v sredo sprva predvidena ob 13.13 po srednjeevropskem času, a so jo zaradi tehničnih težav nekajkrat preložili. Naposled je začela raketa pot v vesolje ob 15.13, piše Slovenska tiskovna agencija.
"Po zagonu motorjev nosilne rakete Vega-C se je po dveh urah in devet minut uspešno odcepil tudi satelit Trisat-R. Ta je po 30 minutah namestil svoj antenski sistem," pojasnjuje Iztok Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri), kjer so razvili satelit v sodelovanju z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) in slovenskim podjetjem SkyLabs.
Gre za nanosatelit, ki je namenjen opravljanju meritev ionizirajočega sevanja v srednji Zemljini orbiti z namenom modeliranja okolja magnetosfere ter boljšega razumevanja vesoljskega vremena. V prvi vrsti pa je pomemben kot demonstracija sposobnosti slovenskega visokotehnološkega znanja in tehnologij.
Razmišljajo tudi o oddaljenih planetih
Zaradi izredne miniaturizacije satelita in velike razdalje ni mogoče, da bi s satelitom komunicirali preko obstoječih zemeljskih postaj, kot to počnejo v primeru prvega nanosatelita Trisat. Zato je podjetje SkyLabs lani začelo v Zrkovcih pri Mariboru postavljati zemeljsko postajo z ustreznim antenskim stolpom in tam so danes tudi vzpostavili uspešen stik s satelitom.
"Polet nove nosilne rakete Vega-C v radiacijsko intenzivno srednjo Zemljino orbito in misija Trisat-R bosta dodatno pripomogli k izkazovanju zmogljivosti SkyLabsovih vesoljskih tehnoloških rešitev in obvladovanju vesoljske tehnologije. Neprecenljive prejete informacije s Trisat-R satelita nam bodo omogočile razvoj še boljših, robustnejših tehnoloških rešitev, primernih tudi za oddaljene planete," je ob izstrelitvi povedal direktor podjetja SkyLabs Tomaž Rotovnik.
Zaradi visoke Zemljine orbite se satelit Trisat-R po svojem utirjenju in novem življenjskem ciklu ne bo približeval Zemlji in izgorel, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje in ostal v vesolju. Zaradi visoke stopnje sevanja je predvidena življenjska doba satelita približno dve leti.
Satelit, ki so ga uspeli sestaviti v manj kot šestih mesecih, je po Krambergerjevih besedah v mnogih pogledih prvi v svetovnem merilu. "Prvi na svetu smo v vesolje poleteli novo procesorsko jedro RISC-V, kar nam po informacijah Evropske vesoljske agencije (ESA) zavida tudi Nasa. Prvi smo v vesolje poleteli inštrument, ki sta ga v medsebojnem sodelovanju razvijali ESA in Cern. Smo tudi eden prvih nanosatelitov v srednji Zemljini orbiti in po mnenju ESA tudi najpomembnejši," je pojasnil.
"Kot prvi smo v tako zahtevno okolje poleteli natisnjene mehanske dele, katerih kvalifikacija je bila izjemno zahtevna. Med izjemne inovacije si štejemo tudi dve miniaturni barvni kameri in če bomo uspešni pri nadaljnjem delu, bomo zmožni iz tako majhnega satelita narediti slike 6000 kilometrov oddaljene Zemlje," je še povedal Kramberger.
Dva slovenska satelita izstreljena pred dvema letoma
To je tretji slovenski satelit v vesolju. Z isto raketo kot prvi nanosatelit Trisat so septembra 2020 poslali v vesolje še mikrosatelit Nemo HD, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI v Ljubljani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje