Vzrok za zaskrbljenost strokovnjak je lahko povsem upravičena, saj je v zadnjih dva tisoč letih izbruhu Eyjafjallajokulla čez pol leta sledil še izbruh desetkrat večje Katle. Tudi islandski predsednik Olafur Grimsson je opozoril na veliko možnost skorajšnjega izbruha Katle in dejal, da je to, kar smo videli ob izbruhu Ejyafjallajökulla, le manjša vaja za to, kar nas čaka.

Polona Kralj z Geološkega zavoda Slovenije je za MMC povedala, da verjetnost izbruha Katle vsekakor obstaja, saj sta ognjenika v preteklosti že delovala vzajemno, poleg tega Katla deluje na približno 100 let in je nazadnje delovala leta 1918, a trenutne seizmične meritve na njej ne kažejo močne dejavnosti. Kraljeva meni, da je možnost za izbruh zmerna, recimo 50 odstotkov.

Vplivi ognjenika tudi do tisoč let
Čeprav je Katla velik ognjenik, pa to ne pomeni nujno, da bo velik tudi morebitni izbruh, pravi slovenska vulkanologinja, saj je to odvisno od količine magme, od tega, koliko plinov vsebuje sama po sebi, kakšna bo dinamika hidrovulkanske eksplozije v odvisnosti od zunanje vode – od količine vode iz raztajanega ledenika zaradi stika z magmo.

Tudi če bo Katla izbruhnila, je po besedah Kraljeve veliko odvisno od vetrov, kamor bodo ta ognjeniški prah zanesli – lahko tudi proti Grenlandiji ali Ameriki. Katla je v preteklosti že delovala in ni imela posebnega vpliva na podnebje v Evropi. Bolj je vplivala Hekla, ki bruha približno vsakih deset let.

In kako dolgo lahko trajajo negativni vplivi takega izbruha? Kraljeva pojasnuje, da je to odvisno od tega, koliko ognjeniškega pepela izbruha in kako visoko se ta oblak dvigne. Daljnosežne posledice – nekaj let na primer, imajo veliki ognjeniški izbruhi npr. 100 km3 izvrženega pepela in več. Višina, kjer je ognjeniški prah, ki vpliva na podnebje, je 35-45 km.

Sredi 20. stoletja je te višine dosegel ognjenik Bezimyanniy, a količina pepela ni bila tako velika. Pri velikanskih erupcijah so posledice lahko tudi več let, desetletij, nekateri pravijo, da so trajale po izbruhu Toba (pred 75.000 leti) skoraj 1000 let.

Etno in Vezuv stalno nadzorujejo
Tudi v naši bližini imamo pestro ognjeniško delovanje. Najbolj znana sta ognjenika Etna in Vezuv v sosednji Italiji. V začetku našega štetja je izbruh Etne povzročil, da na celotnem Apeninskem polotoku ni bilo pridelka tisto leto in spremembe podnebja so se čutile na celotni Zemlji še najmanj deset let.

Kraljeva je prepričana, da pri današnji tehnologiji pridelave hrane ni računati na kakšno večjo lakoto, tudi če bi ognjenik izbruhnil. Seizmično delovanje obeh ognjenikov Etne in Vezuva neprestano nadzoruje več inštitutov, tako da bi tudi pravočasno napovedali izbruh in izselili prebivalstvo z ogroženega območja, še pravi slovenska strokovnjakinja in dodaja, da bo Etna še delovala, a vsak izbruh ne bo tako močan.