"Novela prinaša dodaten dvig financiranja znanosti v prihodnjih letih, pri čemer se dvig nanaša predvsem na področje inovacij. S tem zagotavljamo pogoje za učinkovit prenos znanja v družbo," je dejal minister Igor Papič.

Ob tem je poudaril, da je bilo pred nastopom aktualne vlade v celotno znanstvenoraziskovalno dejavnost vloženih 354 milijonov evrov. Lani je vlada namenila 528 milijonov, letos 674 milijonov evrov, v letu 2026 pa bo v celotno znanstvenoraziskovalno dejavnost po Papičevih besedah namenjenih več kot 700 milijonov evrov.

Novela zakona na novo definira financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti

Kot je poudaril, novela zakona na novo definira financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, s ciljem doseganja do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) državnih proračunskih sredstev, pri čemer je en odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti. Predvidena je sicer možnost odstopanja v določenih gospodarskih in izrednih okoliščinah, vendar z zagotovljenim minimalnim obsegom financiranja.

Določen je tudi na način rasti sredstev za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Delež BDP-ja se povečuje za 0,08 odstotne točke letno, dokler ne doseže navedenih ciljnih vrednosti.

"Pomembno v tej noveli je tudi to, da se področje financiranja širi tudi na druga ministrstva, upoštevajo se tudi druga sredstva, predvsem evropska, s tem smo zagotovili pogoje za prenos znanja v vsakdanje življenje," je poudaril Papič.

Novela uvaja tudi nov sistem evalvacije

Novosti se nanašajo tudi na delovanje Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), vključno s prilagoditvijo pravnih podlag in oblikovanjem politike. Predvsem se zagotavljajo podlage za delovanje Aris, ki pokriva tako področje znanosti kot inovacij, zaradi česar je treba prilagoditi vse pravne podlage za delovanje agencije ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov in aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike.

Novela uvaja tudi nov sistem evalvacije, ki vključuje evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije. Z novelo zakona se spreminja način dodeljevanja sredstev, in sicer tako, da bo bolj upošteval uspešnost institucij. Dodatno ureja še področja osebnih podatkov, plač raziskovalk in raziskovalcev, evidenc, pogojev za vodje projektov ter stabilnega financiranja novih raziskovalnih organizacij in postopke v primeru neizpolnjevanja pogojev za financiranje.

Premier Golob: Vlada bo še naprej zagotavljala stabilno financiranje znanosti

Vlada bo še naprej zagotavljala stabilno financiranje slovenske znanosti, saj je to najboljša investicija za prihodnost družbe, je na sklepnem pogovoru v okviru Shoda za znanost v atriju ZRC poudaril premier Robert Golob. "Odgovor, kako bomo to storili, je preprost. S tem, da si bomo zagotovili nov mandat," je dejal. "V zadnjih treh letih smo dokazali, da lahko povečujemo sredstva za znanost, ker verjamemo, da je to najboljša investicija za prihodnost družbe," je dodal.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papič je ob tem izpostavil tudi sprejet predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerim še dodatno zvišujejo sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka BDP-ja. Poudaril je, da zakon ureja financiranje tako temeljnih kot aplikativnih raziskav in inovacij, kar naj bi izboljšalo celoten raziskovalni sistem.

Raziskovalec Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je sicer opozoril na problematiko večjega vlaganja v inovacije in zanemarjanja temeljnih raziskav. Papič je prepričan, da brez temeljne znanosti ni napredka, vendar pa je ključno tudi praktično izkoriščanje znanja za družbo. "Raziskovalci morajo imeti v mislih, kako lahko njihovo delo koristi družbi, ne le akademskemu napredku," je povedal. "Tudi majhne države, kot je Slovenija, lahko dosežejo vrhunske rezultate, če se osredotočijo na nove raziskovalne teme in odprte priložnosti," je ob tem dodal Golob.

Raziskovalci so na dogodku sicer izpostavili nevarnost krčenja proračuna za temeljne raziskave zaradi povečanega financiranja oboroževanja v EU-ju. Golob je ob tem poudaril, da obramba in varnost nista zgolj nakup orožja, temveč širši koncept, v katerem ima znanost ključno vlogo. Napovedal je, da se bo jutri udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta, kjer bo govora tudi o obrambno-varnostnih izdatkih. Tam bo, kot je dejal, zagovarjal stališče, da bi morala Evropska unija več vlagati v znanstvene inovacije, ki prispevajo k varnosti in razvoju družbe.

Tako Golob kot Papič sta izpostavila, da znanost lahko doseže svoj pravi potencial le s povezovanjem različnih disciplin. Najuspešnejše rešitve so tiste, ki združujejo naravoslovje, družboslovje in humanistiko, vendar pa znanstvena področja prepogosto ostajajo znotraj svojih okvirov namesto, da bi sodelovala, je dejal Golob.

Raziskovalci so opozorili tudi na preobremenjenost raziskovalcev z administrativnim delom, saj vse več časa porabijo za pisanje projektnih prijav namesto za dejansko raziskovalno delo. Golob je ob tem poudaril, da se vlada zaveda te težave in da bo prizadevanja za zmanjšanje birokracije nadaljevala, saj bi morali raziskovalci svojo energijo nameniti znanosti.

Direktor ZRC SAZU Oto Luthar pa je tudi opozoril na zaostajanje Slovenije na področju raziskovalne infrastrukture, saj je marsikje že dotrajana. Ponovno je izpostavil pobudo za oblikovanje posebnega zakona o raziskovalni infrastrukturi, ki bi omogočil stabilno rast in razvoj tega ključnega področja. Minister Papič ob tem poudaril, da je dolgoročno zagotavljanje sredstev ključna prioriteta, ne glede na to, ali bo urejeno z novim zakonom ali z noveliranjem obstoječih predpisov.