To se je zgodilo 5. novembra, ko je Voyager 2 zapustil heliosfero, območje delcev in magnetnega polja Sonca, je pojasnila Nasa. Sonda je zdaj od Zemlje oddaljena okoli 18 milijard kilometrov.

Vendarle Nasa še lahko komunicira z njo in si od tega tudi veliko obeta. V nasprotju z Voyagerjem 1 ima namreč Voyager 2 na krovu še delujoč instrument, ki bo lahko posredoval prve podatke iz medzvezdnega prostora sploh, navaja Nasa na svoji spletni strani.

Vsak prenos informacije, ki potuje s svetlobno hitrostjo – sicer potrebuje 16,5 ure, da doseže Zemljo oz. sondo. Za primerjavo – da sončeva svetloba pride do Zemlje, potrebuje okoli osem minut.

Na pot leta 1977
Obe sestrski sondi sta v vesolje poleteli leta 1977. Voyager 2 celo nekaj dni prej – 20. avgusta, Voyager 1 pa 5. septembra. Namenjeni sta bili preučevanju zunanjih planetov našega Osončja – Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Njuna življenjska doba je bila ocenjena na pet let, a sta svojo pot nadaljevali in sta zdaj najbolj oddaljena predmeta, ki sta delo človeških rok.

Prvi je osončje zapustil Voyager 1. To se je glede na oceno Nase zgodilo leta 2012. Ta sonda je od Sonca zdaj po ocenah Nase od Zemlje oddaljena skoraj 22 milijard kilometrov.

Sondi Voyager 1 in 2 sta s seboj ponesli tudi podatke o človeški civilizaciji. Ti so shranjeni na pozlačeni bakreni gramofonski plošči (LP), spravljeni v aluminijasto skrinjo, na kateri so vgravirana navodila za uporabo, priložena pa je še gramofonska igla. Plošča z naslovom Zvoki Zemlje vsebuje človeške pozdrave v različnih jezikih, ljudsko in umetno glasbo, pa tudi zvoke narave in živali.