Med drugim bi morali sistemi umetne inteligence varovati zdravje, varnost, temeljne pravice in demokracijo, meni Evropski parlament.

Sorodna novica Evropski parlament želi strožji nadzor nad umetno inteligenco

Umetna inteligenca je izraz, ki zajema zelo različne metode in tehnologije, ki danes opravljajo številne naloge: od priporočanja spletnih vsebin, trgovanja s finančnimi instrumenti, izračunavanja najkrajše poti do našega cilja do iskanja najboljše učinkovine za nova zdravila.

Letos je večina pozornosti usmerjena v zmožnosti velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, te strokovnjaki razumejo kot tehnoloških preskok izjemnih razsežnosti.

"Z aktom o umetni inteligenci Evropska unija orje ledino, a odprtih vprašanj je ogromno," izpostavlja Maja Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino.

"V Evropskem parlamentu je na mizi že več kot 700 amandmajev, tako da sem precej zaskrbljena, ali bo ta regulacija sprejeta. Zagotovo bi bila Evropa prva jurisdikcija na svetu, ki bi naredila neki ustrezen korak v pravo smer," je izjavila.

Sorodna novica ChatGPT: "Če je bilo prej potrebnih pet ljudi za neko delo, bosta zdaj dva ali eden"

Akt predvideva prepoved določenih rab, kot je družbeno točkovanje, kot ga poznamo iz Kitajske, biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času, manipulacijo oseb s subliminalnimi tehnikami, obvezno obveščanje, da gre za umetno ustvarjene vsebine, in certificiranje sistemov umetne inteligence visokega tveganja, pravi Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo.

"Tukaj bi opozoril na subliminalno manipulacijo, kjer recimo targetiramo otroke. To so ti t. i. temni vzorci, kjer so tehnologije namenoma tako načrtovane, da ljudi zasvojijo," je dodal Završnik.

To je tudi eno od številnih področij, kjer se blaginja družbe in poslovni modeli spletnih podjetij razhajajo. Akt naj bi bil usklajen najpozneje do začetka prihodnjega leta.

Avdio: Podrobneje v oddaji Intelekta