Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za fotosintezo, ozon pa nanjo vpliva zaviralno. Foto: EPA
Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za fotosintezo, ozon pa nanjo vpliva zaviralno. Foto: EPA

Toplogredni plini, predvsem ogljikov dioksid, naj bi bili za rast rastlin sicer ugodni, težave pa povzroča povečana koncentracija ozona nizko pri tleh. Ta namreč povzroča poškodbe celic, ki jih vidimo kot rjave madeže na listih, zmanjša zmožnost fotosinteze in rastlini onemogoči normalen razvoj. Sodeč po napovedih strokovnjakov, pa bo zaradi uporabe fosilnih goriv koncentracija ozona v prihodnosti vse večja.

"Dobri" in "slabi" ozon
Plast ozona, ki se nahaja v atmosferi, je seveda bistvenega pomena za varstvo življenja na Zemlji pred UV-žarki. Zato pa je količina ozona tik nad tlemi škodljiva za ljudi, ki ga vdihavajo, in strupena za rastline, ki ga absorbirajo. Če bodo zaradi zavrtja fotosinteze porabile manj ogljikovega dioksida, planetu grozi stopnjevanje učinkov tople grede. Vse našteto pa lahko vodi v upad kmetijske pridelave in povzroči nepredstavljivo gospodarsko škodo.