To bo že drugo okolijsko poročilo v kratkem času, saj je posebna skupina strokovnjakov ZN-a o podnebnih spremembah februarja objavila poročilo, ki napoveduje, da se bodo temperature ozračja zaradi učinkov tople grede do leta 2100 zvišale od 1,8 do 4 stopinje Celzija, hkrati pa se bo gladina morja dvignila do 43 centimetrov. Letos naj bi sicer objavili še dve poročili, pri pripravi katerih sodeluje več kot 1000 znanstvenikov iz več držav.

Lakota in žeja v Afriki, Aziji in Južni Ameriki
Ena izmed najbolj strah zbujajočih ugotovitev iz poročila, ki bo objavljeno aprila, je, da bo v manj kot dvajsetih letih zaradi učinkov tople grede več sto milijonov Afričanov in več deset milijonov Južnoameričanov pestilo pomanjkanje vode. Do leta 2050 bo pomanjkanje vode občutila tudi milijarda ljudi v Aziji, do leta 2080 pa že 3 milijarde ljudi na različnih koncih sveta, odvisno od stopnje onesnaževanja ozračja s toplogrednimi plini, ki nastanjejo v industriji in prometu. Hkrati pa bo do leta 2080 okoli sto milijonov ljudi vsako leto bežalo z domov zaradi poplav, saj se bo gladina morja zaradi višjih temperatur dvignila.

Širjenje bolezni
Do leta 2030 se bodo razširile tropske bolezni, kot je malarija. Povečala se bo tudi smrtnost zaradi diareje in slabe prehranjenosti. Do leta 2080 bo namreč lakoto zaradi segrevanja ozračja občutilo od 200 do 600 milijonov ljudi.

Flora in favna vse bolj ranljivi
Do leta 2050 bodo zaradi sprememb iz naravnega okolja pregnani severni medvedi, ki jih bo odtlej mogoče občudovati le še v živalskih vrtovih.

Izginili bodo tudi manjši ledeniki v Evropi. Do leta 2100 bo ogrožena polovica evropskega rastlinstva, mnoge rastline bodo celo izginile.

Globalno segrevanje bo najbolj prizadelo Afriko in Azijo in ekosistema na južnem in severnem polu. Severna Amerika, Evropa in Avstralija bodo občutile najmanj škodljivih posledic segrevanja Zemlje, opozarjajo strokovnjaki v poročilu o posledicah tople grede, ki bo predstavljeno aprila na konferenci v Bruslju