Matic Može z ljubljanske fakultete za strojništvo je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Hibridne strukturirane površine za izboljšan prenos toplote pri mehurčkastem vrenju. V svoji doktorski disertaciji raziskuje prenos toplote in snovi, pri čemer se osredotoča na funkcionalizacijo površin za obvladovanje fenomenov fazne spremembe, s poudarkom na procesu mehurčkastega vrenja.

Dokazal je, da je s primerno kombinacijo mikrostrukture in omočljivosti vrelnih površin v pogojih vrenja možno doseči izjemne izboljšave intenzivnosti prenosa toplote tudi na površinah, ki sicer izkazujejo superhidrofobnost – lastnost površine, da jo kapljica vode čim manj omoči. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so bile te površine v dotedanji literaturi pojmovane kot neprimerne za izboljšanje prenosa toplote pri vrenju. Razviti pristopi in aplikacije razvitih hibridnih površin se znotraj raziskovalne skupine in mednarodnih projektov širijo tudi na druga področja.

Aleks Smolkovič z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in z IJS-ja si je nagrado prislužil za doktorsko delo Odkrivanje strukture okusa v modelih nove fizike z natančnimi opazljivkami. Spraševal se je, zakaj imata nestabilna sorodnika elektrona, mion in tauon, skoraj enake lastnosti elektronu, vendar popolnoma drugače občutita Higgsov bozon.

Fascinirali sta ga tudi odprti vprašanji, zakaj je vesolje sestavljeno le iz elektronov, protonov in nevtronov ne pa tudi iz njihovih antidelcev, in kakšne so lastnosti delcev temne snovi, ki sestavljajo četrtino mase vesolja? Predlagal je več metod, ki na inovativen način, tudi z uporabo naprednih metod strojnega učenja, naslavljajo omenjene odprte probleme in so trenutno v fokusu eksperimentalne fizike. Izsledki njegovih raziskav bi lahko v bližnji prihodnosti pomagali k boljšemu razumevanju vesolja, od portalov s temno snovjo do strukture nove fizike, so zapisali.

Jan Šuntajs prav tako s fakultete za matematiko in fiziko in z IJS-ja pa je bil nagrajen za doktorsko delo Neravnovesne in statistične lastnosti izoliranih kvantnih večdelčnih sistemov. Na začetku si je zadal cilj, da prouči in predstavi nov pogled na sicer do takrat že uveljavljeno področje mnogodelčne lokalizacije, kar označuje pojav, ko postane snov idealen izolator pri poljubno visoki temperaturi.
Presenetljivo pa je odkril znake za ravno obratno obnašanje, torej, da domnevno idealen izolator vendarle prevaja električni tok. Ti rezultati sprva niso bili širše sprejeti, pozneje pa so se začeli vedno bolj uveljavljati, članek s prelomnimi rezultati pa spada med en odstotek najbolj citiranih del na tem področju raziskav na svetu, so navedli.

Zlati znak Jožefa Stefana na IJS-ju tradicionalno podeljujejo domačim in tujim avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. S priznanjem želijo spodbuditi mlade raziskovalce k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju.