Svet ima novo supertežko nosilno raketo
Ameriški milijarder Jeffrey Bezos, znan po Amazonu, si je v četrtek zagotovo oddahnil. Uzrl je sadove 25 let dela, razvoja in pričakovanj, ki so kulminirali v zmagoslavnem poletu rakete New Glenn.
Bezos se je, podobno kot Elon Musk, na prelomu tisočletja vrgel v vesoljske tehnologije. Ustanovil je podjetje Blue Origin in zanj sestavil daljnosežno vizijo. Ta veli, da mora človeštvo osvojiti vesolje, vanj preseliti težko, onesnažujočo industrijo, Zemljo pa ohraniti kot ličen, čist počitniški vrt. Kraj, ki ga je treba zaščititi in ceniti. Odtod tudi ime podjetja - Modri izvor (Blue Origin). In tako kot Musk se je tudi Bezos vrgel v večkratno uporabnost raket. To je edini način za radikalno pocenitev poletov v vesolje, kar je tudi predpogoj za selitev človeštva tja gor, je razmišljal milijarder.
Početja se je lotil metodično in po korakih. Najprej so v Blue Originu razvili manjšo raketo New Shepard, s katero so se naučili navpičnih pristankov. Mimogrede: malo kdo ve, da je Blue Origin prvi uspel z navpičnim pristankom rakete po poletu v vesolje - še pred SpaceX-om. Nato so se lotili razvoja precej večje, zmogljivejše rakete, ki bi služila kot tovorno živinče za izpolnitev Bezosove vizije. Raketa, ki bo zmogla težke tovore, njena prva stopnja pa bo večkrat uporabna in zato poceni. A razvoj se je vlekel, leta so minevala, v tem času pa se so se razmere precej spremenile.
Bezos je bil najbrž precej frustriran, ko je opazoval, kako ga po levi prehiteva SpaceX. Kako izpolnjuje njegovo vizijo, le precej urneje in učinkoviteje. Kako Falconi 9 letijo po stokrat na leto in rutinsko pristajajo, medtem ko je New Glenn še vedno v delavnici. A ni se dal. Na široko je odprl denarnico, na veliko prodajal svoje delnice Amazona in jih metal v Blue Origin. Naposled je celo zapustil položaj v Amazonu in se popolnoma posvetil svojemu vesoljskemu projektu. Muja se je obrestovala.
V četrtek zjutraj po našem času se je na Cape Canaveralu na Floridi vžgalo sedem raketnih motorjev in oddalo moder, metanski plamen. New Glenn se je navidez nelagodno, počasi vzpenjal kvišku. Skoraj prepočasi. Motorjev BE-4 namenoma niso privili do meja zmogljivosti, da bi ti vzdržali čim več poletov. Po nekaj napetih sekundah je New Glenn, poimenovan po prvem Američanu v vesolju Johnu Glennu, le sledil stopinjam junaka v nebo. Vedno hitreje, predvsem pa zanesljivo. Dolga leta načrtovanja in testiranj so se izplačala. New Glenn ni sledil usodi številnih drugih težkih nosilnih raket, ki na prvih poletih rade eksplodirajo, pokašljajo ali kako drugače zatajijo. Dostavil je tovor v vesolje, kar je osnovna naloga, pravzaprav bistvo obstoja rakete nosilke.
Zato pelin, ki ga je nalila prva stopnja, ni bil preveč grenak. Blue Origin se je odločil za tveganje, za poskus pristanka prve stopnje že na prvem poletu rakete v vesolje. Kako zahteven je ta podvig? SpaceX je zanj potreboval 19 izstrelitev Falcona 9. Zdaj to počne že desetletje. Konkurenca v vmesnem času ni uspela ponoviti dosežka, pa posnemovalcev ne manjka. In tako ni bilo prav nič presenetljivo, ko po osmih minutah poleta New Glenna nismo videli neposrednega prenosa z robotske ladje Jacklyn, kjer bi morala pristati prva stopnja rakete. Kaj se je zgodilo z njo, ne vemo. Iz družbe so zgolj sporočili, da je potisnik "izgubljen". Je padel v morje, je razpadel v zraku, je dosegel Jacklyn? Tega ne vemo. So se pa zagotovo nekaj naučili, predvsem pa ne bodo odnehali.
Video: Posnetek izstrelitve
Bezos bo še naprej "srdito, po korakih" rinil naprej. Prej ali slej bo New Glenn počasi in varno dosegel tla, naposled se bo tudi vrnil v vesolje. In tedaj se bo šele začela srdita tekma za vesoljske posle. Cena New Glenna uradno ni znana, neuradno pa naj bi bila primerljiva s Falconom 9, dobrih 60 milijonov dolarjev. To je izjemno poceni, sploh za raketo, ki zmore kar 45 ton tovora v nizko zemeljsko tirnico. To je dvakrat več tovora od Falcona 9 za podoben denar, več kot dvakrat več tovora kot Ariane 6 za manj cekinov. In skoraj toliko tovora kot Falcon Heavy za skoraj dvakrat manj denarja.
New Glenn bi lahko rinil v zelje evropskemu ponosu, Ariane 6, saj cilja tudi na geostacionarno tirnico, kamor lahko ponese dobrih trinajst ton. Evropa ima nekaj sreče, da ima izstrelišče blizu ekvatorja, kar satelitom omogoča, da potrošijo manj lastnega goriva za pot v geostacionarno orbito. A če to primerjalno prednost odštejemo, se zdi, da bo vse več komercialnih poletov gravitiralo v ZDA, in da bo morala stara celina pripraviti dober odgovor. Ne samo na Falcona 9, tudi na New Glenna. In Evropo čaka vsaj kakšnih pet let, da bo izdahnila tak izdih olajšanja, kot ga je v sredo Bezos.
Podrobnosti o raketi, samem poletu in ozadju so na voljo tukaj.
Sladko-kisli dan za Starship
Taisti dan, le pozno zvečer po našem času, je svoje nerjaveče jeklo v ogenj dal še Musk, prvi človek SpaceX-a. Priča smo bili sedmemu testnemu poletu rakete Starship. In ker je šlo že za sedmi polet, so bila pričakovanja dokaj visoka, številni so od SpaceX-a pričakovali dokaj gladek polet, saj je bil po profilu podoben prejšnjim. A konec je bil sladko-kisel.
Video: Posnetek dogodka
Starship je, kot vedno, poletel z Boca Chice v Teksasu (ZDA), ob glasnih, navdušenih vzklikih občinstva in zaposlenih, ki so kot na športnem dogodku navijali za svojega izbranca. Pozorni opazovalci pa so lahko že v prvi minuti zaznali temne oblake. Ena izmed najverjetneje kovinskih plošč na Starshipu je popustila, kot vidno na fotografiji levo. 124-metrska, 5000-tonska naprava je kljub temu rinila v nebo in poskrbela za navdušenja vredne prizore, ko sta se stopnji ločili s prižganima pogonoma.
Starship je nadaljeval kvišku, Super Heavy pa je se odpravil nazaj proti izstrelišču. A namesto načrtovanih 13 se je prižgalo 12 motorjev. To pomeni dve stvari. Prvič, raptorji očitno še vedno niso dovolj zanesljivi. Drugič, veliko število motorjev pomeni, da odpoved posamičnih ne pomeni katastrofe - da je dizajn rakete odporen na napake, ki bi druge rakete ugonobile. Super Heavy je namreč manever izpeljal in se vrnil skoraj po isti poti - letel je skozi svoje izpušne pline. Sledil je trenutek zmagoslavja: jekleni nebotičnik je kot sneta sekira padal z neba s hitrostjo več tisoč kilometrov na uro, tik pred zdajci zaviral z motorji in se lahno položil na ogromni kovinski roki. Varno se je vrnil na izstrelišče, drugič v zgodovini, in to medtem, ko množica posnemovalcev ne zna pristati niti na tleh.
Ko so opazovalci bučno proslavljali ali brez besed ostajali odprtih ust, so pozorna očesa zapazila novo težavo. V desnem spodnjem kotu prenosa, kjer je bila prikazana telemetrija, je umanjkal bel krog. En motor od šestih na drugi stopnji je nepričakovano ugasnil. Bo tudi Starship prikazal odpornost in se brez enega motorja prignal do orbite? Kdor je držal dih, je kmalu spet izdihnil - v razočaranju. Ugasnil je še drugi, tretji motor, in kaj kmalu ni bilo več vprašanje, ali se bo Starship prerinil do vesolja, ampak - kam bo padel. Cel ali v kosih. Starship, ki se je že več poletov izkazal, letel skozi vesolje in naposled "pristal" v Indijskem oceanu, je tokrat nepričakovano zatajil.
Odgovor je dospel kmalu. Kamere so v žepih (skorajda) slehernika, in številne so z letal, ladij križark in manjših otokov ujele meteorski dež, ki je padal v morje. Ena izmed njih je ujela tudi eksplozijo Starshipa (tvit desno).
Ostala je uganka: kaj je ugonobilo Starship? Namig je ponudil sam videoprenos. Na 7 minutah in 55 sekundah so vidni plameni, ki plapolajo iz Starshipa. A ne iz motorjev, temveč od strani, kjer je pritrjeno spodnje zakrilce (tvit desno). Drugi namig je najti v telemetriji; v zadnjem delu poleta je raven metana v rezervoarju hitro padala.
Naposled je Elon Musk potrdil: v Starshipu je prišlo do puščanja metana in kisika. V spodnjem delu vesoljskega plovila, pri motorjih, je izbruhnil požar, tlak je močno narastel. Vprašanje, ali je Starship eksplodiral zaradi požara, ali pa se je sprožil sistem za samouničenje, ostaja neodgovorjeno.
Prvi mož SpaceX-a je ocenil, da je bil polet kljub temu uspeh. "Kozarec je 5/8-poln," je zapisal, in ponovil mantro: iz poleta smo se veliko naučili, poletov bo na tisoče, vse težave bomo premagali in tokratna eksplozija ne bo imela nobenega vpliva na časovnico, kdaj bo Mars postal samooskrben.
Kljub temu je bil polet manjše razočaranje. Raketa Starship leti že skoraj dve leti, to je bil že sedmi poskus. Kdaj bo Starship delal, kot se spodobi? Le en polet je bil resnično "uspešen", v smislu, da na njem ni bilo odpovedi, ki bi druge rakete prizemljila za lep čas. Kljub napovedim še vedno niso dosegli orbite. Takšen tempo ne prinaša dobrih obetov za prihodnost. Že letos bi moral SpaceX pripraviti verzijo Starshipa (HLS) in z njim pristati na Luni. Čez dve leti bi moral biti Starship na najvišji dosegljivi stopnji varnosti in zanesljivosti, saj bo ponesel ljudi na Luno - v okviru odprave Artemis III. Z doslej prikazanim sta pod vprašajem tako časovnica kot zanesljivost.
Zaradi tokratnega poleta lahko pričakujemo dodatne zamike. Ameriška zvezna agencija za letalstvo (FAA) bo skoraj gotovo zahtevala preiskavo, saj so kosi ogrožali zračni prostor, lahko bi padali tudi po otokih, kar pomeni ogrožanje življenj in imovine. Tvegamo z napovedjo, da Starship več mesecev ne bo letel.
A tako kot Blue Origin tudi SpaceX neutrudno rine naprej. Ne bi bilo prvič, da bi dvome, kakršni so zapisani v zgornjem odstavku, z nekoliko zamika in v velikem slogu, odpravili.
Več podrobnosti o samem poletu je v tem članku.
Video: Serija posnetkov kosov, ki padajo z neba
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje