Odbor DZ-ja za izobraževanje, znanost in mladino je na nujni seji obravnaval spremembo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Novela predvideva, da se Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) preoblikuje v Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS). Po novem naj direktor agencije ne bi več potreboval doktorata, znova naj bi se zamenjal upravni odbor agencije, poleg znanstvenega sveta agencije pa naj bi se formiral še inovacijski svet.

"V znanstveno-raziskovalni sferi smo pozdravili nedavno sprejetje zakona o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki je nastavilo ustrezna izhodišča za tehnološki in družbeni razvoj ter ustrezno vlogo znanosti v slovenski družbi. Ključno je, da so organi, ki odločajo o upravljanju znanosti, visoko kompetentni in da v njih sodelujejo najbolj sposobni posamezniki," je Znanstveni svet javnih raziskovalnih organizacij zapisal v sporočilu za javnost.

Ker gre za zahtevna mesta, kjer je edino možno merilo strokovna usposobljenost in visoka osebna integriteta posameznikov, se povsod v razvitem svetu na tem mestu po navedbah svetov omejuje vpliv politike. Takšna varovala so bila doslej denimo določila, da javne raziskovalne organizacije lahko vodijo le osebe z doktoratom znanosti in dokazanimi dosežki na tem področju.

Pričakovali bi, da bi tudi za vodenje agencije, ki upravlja financiranje znanosti in inovacij, veljala podobna določila, kot so veljala že doslej. Žal v predlogu novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki bo predvidoma sprejet po hitrem postopku, te varovalke po navedbah znanstvenih svetov ni več, kar omogoča, da lahko politika, sedanje ali prihodnjih koalicij, na to odgovorno mesto postavi skoraj kogar koli. "Tako odstopanje od uveljavljenih norm, ki veljajo v EU-ju in drugih razvitih državah, s katerimi želimo tekmovati, upravičeno vzbuja skrb," so poudarili.

Dodatno zaskrbljenost po njihovem mnenju povzroča predlagana širitev upravnega odbora agencije za dva člana, s čimer bi pridobila "vsakokratna politična elita še večjo vlogo pri odločanju o povsem strokovnih zadevah". Po tem predlogu bi imeli predstavniki javnih raziskovalnih organizacij ter rektorske konference le po enega predstavnika, kar je popolnoma neuravnoteženo v primerjavi s štirimi predlaganimi s strani ministrstev in dveh s strani gospodarske zbornice, so opozorili.

Prav tako se jim ne zdi modro, da v inovacijskem svetu ni predviden predstavnik raziskovalcev, čeprav imamo v Sloveniji številne raziskovalce, ki so dosegli pomembne znanstvene preboje s prenosom v tehnologijo. Na tem mestu tudi poudarjajo, da se najbolj prebojne inovacije naslanjajo na temeljne raziskave.

Podobne konkretne pripombe je pripravila Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije, ki se ji pridružujejo znanstveni sveti glede zahtevanih kvalifikacij direktorja ARIS-a, sestave upravnega odbora in predstavnika raziskovalcev v inovacijskem svetu, so še dodali.