Letošnja razprava svetovnih voditeljev v Generalni skupščini ZN-a se je začela takoj po Vrhu o prihodnosti, ki naj bi prinesel vsaj predloge rešitev za sodelovanje in delovanje svetovne organizacije v prihodnje. Letos voditelji v Palači narodov v New Yorku razpravljajo v mesecu, ko Slovenija predseduje Varnostnemu svetu ZN-a ter ob zelo zaostrenih in nepredvidljivih razmerah na Bližnjem vzhodu. Prav vojna v Gazi, ki jo je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres na začetku razprave opisal z besedno zvezo "nočna mora", je v zadnjih mesecih znova razgalila nemoč svetovne organizacije; o reformi Združenih narodov, še posebej pa Varnostnega sveta, se razpravlja že leta, politične vneme za prenovo strukture in sistema, ki je nastal ob koncu druge svetovne vojne, pa na svetovni ravni ni.

V nocojšnjem Globusu o prihodnosti Združenih narodov, o financiranju svetovne organizacije in tudi o reformi Varnostnega sveta. V pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem je slovenski premier Robert Golob, ki v New Yorku predstavlja našo državo, med drugim poudaril, da Varnostni svet tak, kot je, "ne odraža več razmer na svetovni ravni".

Mislim, da se pogovarjava v času, ko je Slovenija v mednarodnem pogledu na enem od svojih vrhuncev kot samostojna država. Predseduje Varnostnemu svetu, pred kratkim je sodelovala v izmenjavi zapornikov med Zahodom in Rusijo, zdaj je trenutek, ko se oblikuje nova Evropska komisija … In tukaj imamo tudi izjemno zanimiv, perspektiven resor, ki se nam ponuja. Če ostanem samo za trenutek pri tem resorju, ali bo mogoče tu kakšen zaplet ali ga ne pričakujete glede na to, da Marta Kos nima podpore največje slovenske opozicijske stranke v Evropskem parlamentu.
Mislim, da pri resorju za širitev gre za veliko več kot za slovensko zgodbo, zato ga moramo presojati skozi širšo evropsko zgodbo. Sloveniji je bil zaupan zato, ker je kredibilna, kar se kaže v vsem našem ravnanju v zunanji politiki ne samo na enem mestu, ampak v vseh dejanjih. In zaradi tega nam je predsednica komisije tudi zaupala resor, ki bo v resnici v marsičem odločal o prihodnosti Evrope. Vse naše domače zdrahe, verjemite mi, Bruslja ne zanimajo čisto nič.

Zlasti v sredo bo v ospredju, to je ena izmed tem slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu, tudi reforma tako Varnostnega sveta kot Organizacije združenih narodov na splošno. Kako reformo vsebinsko vidite vi, kaj bi bilo treba storiti?
Torej, Slovenija se je odločila, da bo svoje predsedovanje izkoristila za to, da v sredo opravimo tako imenovani vrh Voditeljstvo za mir. Namen je dvojen. Na eni strani, da obravnavamo delovanje Združenih narodov s posebnim poudarkom na Varnostnem svetu. Združeni narodi so veliko več kot samo Varnostni svet in včasih nas zanese, ko opazujemo neučinkovitost in neoperativnost Varnostnega sveta, ki žal ne more sprejeti nobene normalne odločitve več zaradi uporabe veta z ene ali druge strani – včasih potem vidimo samo to. Toda Združeni narodi so še veliko več, so plejada mednarodnih organizacij, institucij, ki v resnici skrbijo za to, da imajo milijoni po svetu hrano, medicinsko oskrbo in šole. Danes se nam dogaja to, da pred našimi očmi tudi ti podsistemi, se pravi institucije, razpadajo. In to moramo preprečiti. To je tudi prvi del, če hočete, tudi ena od glavnih tem na tem našem vrhu Voditeljstva za mir, ni pa edina. Druga tema, enako pomembna, je, da na isto zasedanje uvrstimo tri na videz čisto različna dogajanja: vojno v Ukrajini, vojno v Gazi in vojno v Sudanu. Postavimo jih na enake temelje, po domače enake standarde, kajti ves čas poslušamo, kako Zahod nima enakih standardov, ko obravnava različne konflikte, in s tem se mogoče lahko celo strinjamo. No, ta vrh v sredo, kot smo ga zastavili mi, želi enako obravnavati vse tri različne konflikte. Skupno jim je, zanimivo, vsem isto. Gotovo vsi vidimo, da gre za izrazito kršenje mednarodnega in humanitarnega prava v vseh treh primerih, in hkrati spet vidimo ob vseh treh primerih, da je Varnostni svet – če se vrnem – popolnoma neučinkovit, da bi to lahko rešil. S tem smo sklenili krog in verjamem, da bo ta razprava ne samo zelo dobrodošla, ampak da lahko da tudi kakšne konkretne usmeritve, kako ta začarani krog presekati.

Sorodna novica Golob v Rockefellerjevem centru: Jedrska energija je v Evropi dobila zagon

Izpostavljate veto, pravico do veta, verjetno tudi število članic Varnostnega sveta. Ste lahko tukaj malce bolj konkretni, kaj bi se vam recimo zdelo umestno?
Nedvomno se je pokazalo dvoje: da Varnostni svet v taki zasedbi, kot je danes, ne odraža več pravih razmer v globalni areni in da je zagotovo potrebna širitev Varnostnega sveta z novimi nestalnimi članicami. Slovenija je temu naklonjena. Natančno koliko naj jih bo, zato da bo več afriških držav, pa mogoče iz Oceanije, o tem razprave že potekajo. Mislim pa, da je vsem jasno in se vsi strinjamo, da je potrebna razširitev. Na drugi strani pa je veto. Veto je eden od razlogov, če ne celo ključni razlog, zakaj je Varnostni svet danes popolnoma neoperativen in neučinkovit. Mi se zavzemamo za to, da bi veto preobrazili, da mogoče ostane v nekaterih zadevah, medtem ko se v drugih ukine oziroma spremeni način glasovanja, nekateri celo predlagajo kvalificirano večino. A se bojim, da je to neuresničljivo, čeprav je smer prava. Se pravi, vprašanje je, kako stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov prepričati, da se vsaj v nekaterih primerih vnaprej odpovedo pravici do veta.

Omenili ste Ukrajino, Ukrajina je v naši skupini, če tako rečem, vzhodnoevropski skupini, zato ima tudi Slovenija objektivno odgovornost ali vsaj morda od nas pričakujejo kaj več. Vi se boste srečali s predsednikom Zelenskim. Pričakujete v svetovni organizaciji kakšen preboj na tem področju, kaj pravzaprav lahko na področju mednarodne multilateralne diplomacije naredimo v tem pogledu?
Drži, v torek (nocoj, op. a.) je na zasedanju Varnostnega sveta posebna tema Ukrajina. Pred tem se bom tudi sam srečal s predsednikom Zelenskim, da slišim njegove predloge, ki jih bo morda imel. Žal moram reči, da preboja danes nihče ne pričakuje, saj je ves svet v pričakovanju izida ameriških volitev. Nič zato, jutri se bodo začeli nekateri koraki, usmeritve, pokazali se bodo načrti. Mogoče bo treba z njihovo uresničitvijo počakati, ampak prav je, da se dela naprej, in mislim, da bo seja tako tudi potekala.

Če se dotakneva samo še Vrha za prihodnost, zanimiv nastop ste imeli. Razgrnili ste načrt, sam zanj prvič slišim, namreč o oblikovanju superekosistema, kombiniranju tako satelitskih podatkov, superračunalniških zmogljivosti kot umetne inteligence z namenom slediti gibanju vode in napovedovati morebitne poplave ali drugo. Ta sistem ste predstavili kot nekaj, kar bi lahko bilo dostopno komur koli. So to v tem trenutku še želje ali smo že naredili kaj konkretnega v tej smeri?
Pakt za prihodnost, ki ste ga omenili, ima tri področja: mir in stabilnost, trajnostni razvoj ter mladina, znanost in tehnologije. Sam verjamem, da so vse te tri stvari povezane, in kot sem tudi predstavil na Generalni skupščini, gre vse prav v to smer: kako dati boljše, učinkovitejše odgovore na izzive podnebnih sprememb, ekstremnega vremena s pomočjo naprednih tehnologij. Slovenija že gradi digitalni ekosistem, ki bo povezal na eni strani satelitske posnetke, množično obdelavo podatkov tudi z umetno inteligenco in pa tako imenovani superračunalnik. Pričakujemo, da bo do konca leta začel nastajati pri Dravskih elektrarnah, ob Mariborskem otoku. Ko te tri tehnologije, napredne, povežemo v celovit ekosistem, lahko dosežemo nekatere storitve, ki jih danes nikjer na svetu ni. Za take storitve so že izrazile interes države, kot sta Indija, Alžirija … Ker gre za aplikacijo za vodo, dobesedno ni omejitev. Lahko si pomagamo s tehnologijami za odkrivanje podzemnih virov vode, lahko si pri upravljanju pomagamo z vodonosniki, lahko si pomagamo pri napovedovanju ne samo padavin, ampak tudi poplav, in kako se bo potem na morebitne poplave odzvala naša vodna infrastruktura. Gre za zelo kompleksno vprašanje, ki zahteva ogromno računalniške moči na eni strani in modeliranja, ni pa neuresničljivo, prav nasprotno. Je uresničljivo in predvsem se sistem lahko poveča glede na potrebe. V govoru sem tudi ponudil svetovno partnerstvo za vse tiste države, ki bi se nam želele pri tem pridružiti, saj verjamem, da ko nam bo uspelo s sateliti in superračunalniki pokriti ves svet, bomo lahko veliko učinkoviteje upravljali naše naravne vire – in voda je zagotovo najdragocenejši naravni vir.

Sorodna novica Guterres pohvalil doslednost slovenske zunanje politike

To je pravzaprav iztočnica za naslednje vprašanje. Ko smo kandidirali za nestalno članico Varnostnega sveta, smo dobili podporo delov sveta, s katerimi se prej nismo ukvarjali, in tudi ti deli sveta nas niso dobro poznali. Recimo temu svetovni jug. Kakšne povratne informacije glede našega predsedovanja in tem, ki njih zanimajo in se morebiti mi zanje zavzemamo, dobivate zdaj?
Moram biti zelo iskren, pa bo delovalo, kot da se hvalim, vendar nisem srečal niti enega predstavnika drugih držav, ki ne bi pogovora začel: Slovenija, opravljate izjemno delo v Varnostnem svetu. Verjamem, da ne samo da so prepoznali, da so nas upravičeno podprli, ampak da so nam tudi hvaležni za vse to, kar počnemo, zato ker se res držimo načela, da želimo biti pošten posrednik, po enakih standardih obravnavati vse – najrazvitejše in tiste manjše ali pa manj razvite. Res se zavzemamo za skupno dobro in to je naše vodilo ne samo ta teden, ampak med celotnim delovanjem v Varnostnem svetu. Kakšen most nam je uspelo zgraditi že v preteklosti! Verjamem, da nam bo do konca mandata še uspel kakšen podvig, ko bomo Varnostni svet zedinili kljub vsem težavam, ki sem jih opisal, zato da bomo skupaj naredili kakšen korak naprej k boljšemu svetu. Bom dal samo primer. Tudi naša zunanja politika, ki jo vodimo v državnem zboru v Sloveniji, ni neopažena v svetu. Na razpravi Rešimo otroke, Save the Children je jordanska kraljica svoj govor začela s svojo hvaležnostjo do Slovenije. Ko to slišiš, takrat vidiš, da je vse, kar počnemo, vidno. In to, da smo ena redkih zahodnoevropskih držav, ki dejansko uveljavlja enotne standarde v primeru Gaze kot v primeru Ukrajine, nam prav ta globalni jug neizmerno šteje v dobro. O tem sem se prepričal večkrat, tu v New Yorku spet vsak dan brez izjeme.

No, Varnostni svet se izjemno veliko, ne nepričakovano, ukvarja prav z Bližnjim vzhodom, Gazo, drugimi kriznimi žarišči na tem območju. Slovenija je tukaj razvila dialog – zelo tesen, bom rekel – z arabskimi državami pri reševanju tega vprašanja. Tudi v Varnostnem svetu z Alžirijo, ki je glavna zagovornica palestinskega vprašanja v Varnostnem svetu. To seveda lahko pomeni tudi gradnjo mostu ali pa vračanje zaupanja tudi v Evropsko unijo, ne samo v našo državo.
Vedno ko se srečam z generalnim sekretarjem Združenih narodov, g. Guterresem, je on zelo jasen: »Vi ste tisti, ki vračate Evropi ugled.« Zato, ker se prevečkrat tudi v Združenih narodih sliši, da se Zahodna Evropa drži sama zase, skrbi samo za svoje težave. No, in Slovenijo, pa nismo edini, Slovenija, Irska, Španija in Norveška smo tiste štiri države, ki nas pozna ves svet prav po tem, da gradimo mostove, uporabljamo enake standarde, ne ločujemo ljudi ne po veri ne po pripadnosti, ampak jih vse jemljemo kot človeška bitja.

Zanimivo je, ko sem se pogovarjal z diplomati sosednje države, Hrvaške, nam priznavajo to prodornost in težo, ki je neprimerno večja, kot si mnogokrat doma mislimo, pravzaprav prav zaradi teh naših mednarodnih prizadevanj. Omenili ste Sudan. Sudan seveda ni pozabljen, ampak je morda nekoliko ob strani zaradi množice kriznih žarišč v Afriki. Mi smo se ga odločili pripeljati nazaj, zakaj? Kako to, da smo se tako odločili? Zaradi sodelovanja s Tomom Križnarjem, ki je izvrsten, kar zadeva zagovarjanje pravic in seveda izboljševanje položaja ljudi tam?
Sudan je specifičen po dvojem: najprej gre za notranjedržavni problem, kar dodatno zaostruje stanje, po drugi strani pa je tudi to eno tistih žarišč, ki ga prav zaradi prizadevanj našega velikega borca za človekove pravice Toma Križnarja Slovenija dokaj dobro pozna, boljše kakor drugi. In ena od stvari, ki jih je tudi g. Križnar poudaril, je, da je Sudan toliko hujši problem zato, ker so se organizacije, ker so se institucije Združenih narodov umaknile iz Sudana. Govorimo o Mednarodnem Rdečem križu, govorimo o Svetovni zdravstveni organizaciji, govorimo o Unicefu. Se pravi, vse tiste organizacije, ki v Gazi še vztrajajo, so Sudan zapustile. To vam pove največ o tem, da je položaj v Sudanu očitno še bolj brezupen, kakor si predstavljamo. Zato želimo osvetliti tudi ta problem, čeprav ne gre za agresijo med dvema državama, gre pa za množico kršitev humanitarnega prava. In predvsem želimo dati podporo vsem institucijam Združenih narodov, naj ne obupajo, tudi nad Sudanom ne, ampak naj se tja vrnejo. Slovenija bo prispevala svoj del. Po dogovoru z gospodom Križnarjem bomo poskrbeli za vrtalni stroj za iskanje vode. In smo spet pri vodi, krog je sklenjen, brez vode ni življenja in želimo tudi Sudanu tako pomagati.