Slavni akustični album Unplugged in New York je nastal le malo pred Cobainovo smrtjo. Foto: YouTube
Slavni akustični album Unplugged in New York je nastal le malo pred Cobainovo smrtjo. Foto: YouTube
Pred nekdanje stanovanje Kurta Cobaina se zgrinjajo tudi mladi, ki se v času največje slave Nirvane še niti rodili niso. Foto: EPA
Met
Leta 1872 je v New Yorku svoja vrata odprl Metropolitanski muzej, eden najpomembnejših muzejev na svetu. Foto: EPA
Pred Slovenko Melanio je bila z Donaldom Trumpom poročena - Ivana. Foto: EPA
John Glenn
Glenn je za Američane postal narodni heroj, saj jim je vrnil samozavest v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo. Slava mu je pomagala, da je bil pozneje izvoljen v zvezni senat iz države Ohio, kjer je preživel 16 let do upokojitve leta 1998. Njegova vesoljska kapsula je danes na ogled v vesoljskem muzeju v prestolnici Washington. Foto: EPA
Manekenka Cindy Crawford.
Cindy Crawford je bila leta 1995 najbolje plačana manekenka na svetu. Foto: EPA
Rihanna
Rihanna vsaj toliko kot po svoji glasbi slovi tudi po drznih spremembah videza in vprašljivih odločitvah v ljubezenskem življenju. Foto: Reuters
Medalja Tine Maze je leta 2010 pomenila deseto zimsko odličje za slovenski šport, drugo po bronu Petre Majdič na igrah v Vancouvru. Foto: Reuters

Nirvana je v Ameriki začela nastopati proti koncu Reaganove vladavine - (tudi) glasbeno konzervativnega obdobja, ki se je v zgodovino zapisalo po natupiranih laseh, pisanih pajkicah in stadionski bombastičnosti. Cobain s svojo glasbo očistil tovrstnih ekscesov ter prvinsko preprostost punka združil z melodičnim zvokom, ki je nagovoril milijone ljudi. Njegova besedila so bila temačna in brezkompromisna, pa naj je tematiziral svoje osebne bitke ali pa pozival k uporu korporativni Ameriki.

Verjetno osrednja figura grunge gibanja je skupaj z ostalima dvema članoma Nirvane (Davom Grohlom in Kristom Novoselicem) podpisal še danes najbolj prepoznavne skladbe devetdesetih let. Med temi ima prvo mesto Smells Like Teen Spirit, ki so jo glasbeni mediji kasneje označili za himno takratne generacije. Med drugimi uspešnicami, pod katere se je podpisal Cobain, velja omeniti še Come as You Are, Lithium, In Bloom, Heart-Shaped Box, All Apologies in About a Girl.
Kurt Cobain se je spopadal z odvisnostjo od mamil in se aprila leta 1994, manj kot leto dni po izidu albuma In Utero, tragično pridružil skupini legendarnih glasbenikov, ki so dočakali le 27 let.

Nirvanin zadnji koncert je bil 1. marca 1994 v Münchnu; Cobain je koncert skrajšal na pičlih 70 minut (le dva dni prej so nastopili tudi v Hali Tivoli v Ljubljani); po tem koncertu je bil hospitaliziran, ko je odkorakal iz bolnišnice, pa še tri dni pogrešan. Truplo pevca so 8. aprila našli na njegovem domu v Seattlu, njegova smrt pa je bila razglašena za samomor. Okoliščine njegove smrti vse do danes povzročajo vznik najrazličnejših teorij in analiz.


Leta 1472 je Škotska anektirala Orkney in Shetlandsko otočje.

Leta 1513 je umrl danski kralj Christian II.

Leta 1547 so v westminstrski opatiji okronali Edwarda VI. za angleškega kralja.

Leta 1634 se je rodil začetnik tiskarske in založniške družine Mayr Janez Krstnik. Jeseni leta 1678 je na željo kranjskih deželnih stanov uredil tiskarno in knjigarno tudi v Ljubljani. Tako je po skoraj stoletnem presledku v mestu znova zaživela tiskarska dejavnost.

Leta 1724 so v Londonu predstavili italijansko opero Giulio Cesare, ki jo je napisal skladatelj George Frideric Handel.

Leta 1725 so v New Hampshireu poročali o prvem primeru skalpiranja.

Leta 1751 se je rodil nemški pesnik Johann Heinrich Voss.

Leta 1790 je na Dunaju umrl Jožef II. Od leta 1765 do smrti je bil cesar in soregent v habsburških deželah.

Leta 1803 je umrla francoska gledališka igralka Marie-Francoise Marchand, bolj znana kot Mademoiselle Dumesnil.

Leta 1808 se je rodil francoski slikar in kipar Honore-Victorin Daumier. Verjeten datum rojstva je tudi 26. februar.

Leta 1810 so usmrtili tirolskega patriota in vodjo upora proti Napoleonu Andreasa Hoferja.

Leta 1816 so v Teatru Argentina uprizorili Rossinijevo opero Seviljski brivec. Uprizoritev je bila pravi polom.

Leta 1835 je čilsko mesto Concepcion uničil potres.

Leta 1858 se je v Trstu rodil slovenski skladatelj, dirigent in pravnik Viktor Parma. Njegovo najbolj znano delo je opera Zlatorog. Uveljavil se je z operami Urh, grof celjski iz leta 1895, leto kasneje je nastala Ksenija, nato pa še Stara pesem. Parma je umrl 25. decembra 1924 v Mariboru.

Leta 1872 je v New Yorku svoja vrata odprl Metropolitanski muzej, eden najpomembnejših muzejev na svetu.

Leta 1873 so na univerzi v San Franciscu ustanovili prvo šolo za medicinsko osebje.

Leta 1881 se je rodil nemški filozof Nicolai Hartmann, ki velja za enega zadnjih velikih sistematikov v filozofiji našega stoletja (umrl leta 1950).

Leta 1888 se je v Sežani rodil slovenski pisatelj, skladatelj in dramatik Jože Pahor. Umrl je leta 1964.

Leta 1886 se je rodil madžarski revolucionar Bela Kun, ustanovitelj madžarske komunistične partije in voditelj revolucije leta 1919. Ustreljen je bil leta 1939.

Leta 1901 se je rodil egiptovski predsednik Muhammad Naguib.

Leta 1904 se je rodil premier Sovjetske zveze Aleksej Kosigin.

Leta 1907 je umrl francoski kemik Henri Moissan, ki je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1908 je umrl srbski pisatelj Simo Matavulj.

Leta 1916 je umrl španski pisatelj in mirovnik, dobitnik Nobelove nagrade za mir Klas Pontus Arnoldson.

Leta 1920 je umrl ameriški polarni raziskovalec Robert Edwin Peary.

Leta 1921 je v kinematografe prišel film Štirje jezdeci apokalipse (The Four Horsemen of the Apocalypse), v katerem je glavno vlogo igral Rudolph Valentino.

Leta 1923 se je rodil gvajanski predsednik Forbes Burnham.

Leta 1925 se je rodil ameriški filmski režiser Robert Altman. Leta 2006 so mu podelili častnega oskarja za življensjko delo, istega leta pa je tudi umrl.

Leta 1927 se je rodil kubanski glasbenik, član skupine Buena Vista Social Club, Ibrahim Ferrer. Umrl je leta 2005.

Leta 1927 se je rodil ameriški igralec Sidney Poitier.

Leta 1931 se je rodila ameriška igralka Amanda Blake.

Leta 1937 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Robert Huber.

Leta 1943 so se odgovorni v filmskih studiih v ZDA odločili, da bodo dovolili uradu za informiranje, da cenzurira njihove filme.

Leta 1943 se je začel mehiški vulkan Paricutin pripravljati k izbruhu.

Leta 1944 je norveško odporniško gibanje potopilo trajekt s tovorom težke vode iz Vemorka.

Leta 1947 se je rodil ameriški igralec Peter Strauss.

Leta 1948 se je rodila brazilska igralka Jennifer O'Neill.

Leta 1949 se je rodila češka smučarka in manekenka Ivana Trump.

Leta 1952 so v kinu Capitol Theatre v New Yorku premierno predstavili film Afriška kraljica (The African Queen), v katerem sta glavni vlogi igrala Katherine Hepburn in Humprey Bogart.

Leta 1953 je umrl italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1954 se je rodila ameriška pripadnica višjega sloja, ki so jo ugrabili in od njenega očeta zahtevali visoko odkupnino, Patty Hearst.

Leta 1954 je bila v Buenos Airesu ustanovljena Slovenska kulturna akcija.

Leta 1961 je umrl avstralski pianist, saksofonist in skladatelj Percy Grainger.

Leta 1962 je astronavt John H. Glenn kot prvi Američan v vesoljski kapsuli Mercury trikrat obkrožil Zemljo. Za to je potreboval štiri ure in 55 minut. Misija je bila napovedana za 20. december vendar je bila kar desetkrat prestavljena zaradi slabega vremena in tehničnih težav. 20. februarja 1962 pa je potisna raketa atlas le uspešno poslala v vesolje kapsulo, ki so jo poimenovali "prijateljstvo 7".

Leta 1965 je vesoljsko plovilo Ranger 8 strmoglavilo na Luno, pred tem pa jo je fotografiralo.

Leta 1966 se je rodila ameriška manekenka in igralka Cindy Crawford.

Leta 1971 Rodil se je najboljši finski nogometaš vseh časov Jari Litmanen. Največji uspeh je dosegel v dresu Ajaxa, ko je nizozemski klub maja 1995 postal evropski prvak, potem ko je v finalu Lige prvakov na Dunaju z 1:0 premagal Milan.

Leta 1972 je umrla nemška fizičarka in Nobelova nagrajenka Maria Goeppert-Mayer.

Leta 1975 je bila v Ljubljani ustanovljena prva delegatska skupščina Kulturne skupnosti Slovenije.

Leta 1975 je bila Margaret Thatcher izvoljena za voditeljico britanske konzervativne stranke. Bila je prva ženska na takšnem položaju.

Leta 1975 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine Bakstreet Boys Brian Littrell.

Leta 1976 je umrl francoski sodnik in Nobelov nagrajenec za mir Rene Cassin.

Leta 1977 se je rodil se je ameriški košarkar Stephon Marbury.

Leta 1985 se je rodila ruska glasbenica, članica dua t.A.T.u Julija Volkova.

Leta 1988 je skupščina avtonomne pokrajine Gorski Karabah izglasovala odcepitev od Azerbajdžana.

Leta 1988 se je na Barbadosu rodila Rihanna (prevzaprav: Robyn Rihanna Fenty), danes ena največjih pop div svoje generacije. Pri 15 letih pa ji njena prijateljica predstavi svetovno znanega producenta Evana Rogersa, ki je odkril že Christino Aguilero in druge pevke. S prijateljem Carlom Sturkenom sta jo odpeljala v ameriške studie. Rihanna je nato prišla pod okrilje producenta in raperja Jay-Z-ja, ki jo je povezal z založniško hišo Def Jam Records, kjer je Rihanna podpisala pogodbo in pri kateri ostaja še danes.

Leta 1992 je v CNN-jevi oddaji Larry King Live Ross Perot oznanil, da bo kandidiral na ameriških predsedniških volitvah.

Leta 1993 je v 76. letu starosti umrl italijanski avtomobilski konstruktor Ferruccio Lamborghini. Lamborghini je bil najprej izdelovalec traktorjev in klima naprav, ki je bil zaljubljen v hitre avtomobile. Zaradi spora z Enzom Ferrarijem se je odločil, da bo začel izdelovati avtomobile boljše od Ferrarijev, ostalo je zgodovina.

Leta 1994 je Alenka Dovžan na olimpijskih igrah osvojila bronasto medaljo v kombinaciji.

Leta 2000 je Špela Pretnar zmagala na slalomu za svetovni pokal v Areju.

Leta 2000 je na slalomu za svetovni pokal v Adelbodnu Matjaž Vrhovnik prismučal do svoje edine zmage v karieri.

Leta 2001 je FBI aretiral svojega agenta Roberta Hanssena in ga obtožil, da je 15 let vohunil za Rusijo.

Leta 2002 je bilo v požaru na vlaku v Egiptu ranjenih več kot 65 ljudi, najmanj 370 pa jih je umrlo.

Leta 2003 je v nekem nočnem klubu na Rhode Islandu v ZDA v požaru umrlo okoli 100 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2005 je Španija kot prva članica Evropske unije na referendumu glasovala o evropski ustavi.

Leta 2005 je umrla ameriška igralka Sandra Dee.

Leta 2005 so slovenski skakalci na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu osvojili bronasto medaljo v moštveni tekmi. Primož Peterka, Jure Bogataj, Rok Benkovič in Jernej Damjan so zaostali le za Avstrijci in Nemci, za las pa ugnali Fince. Najbolje od slovenske četverice je skakal Jernej Damjan.

Leta 2005 je samomor naredil ameriški pisatelj in "gonzo" novinar Hunter S. Thompson. Dr. Thompson (svoj doktorat iz božanskosti je naročil po pošti) se je v zgodovino zapisal predvsem kot ključna figura v ameriškem novinarstvu 60. in in 70. let: če so bili Tom Wolfe in “ortodoksni” zagovorniki t. i. novega časnikarstva zgolj opazovalci, je bil sam prepričan, da je spoštljivi in nepristranski ton le manifestacija banalnosti in dvoličnosti cele družbe. Leta 1998 je po romanu Strah in groza v Las Vegasu režiser Terry Gilliam posnel film; v glavnih vlogah sta nastopila Johnny Depp in Benicio Del Toro.

Leta 2009 je šrilanška vojska uspela sestreliti dve letali, ki so jih ugrabili Tamilski tigri; z njima so skušali izvesti samomorilski napad v slogu kamikaz.

Leta 2010 je deževje na Madeiri povzročilo poplave in zdrse terena, kar je povzročilo smrt vsaj 43 ljudi; dogodek velja za največjo naravno katastrofo v zgodovini Portugalske.

Leta 2010 je Tina Maze premagala strah pred zahrbtno progo v Whistlerju in osvojila srebrno olimpijsko medaljo v superveleslalomu. Za vodilno Avstrijko Andreo Fischbacher je 26-letna Črnjanka na OI v Vancouvru zaostala 49 stotink.

Leta 2012 so ruski znanstveniki iz semen sadja, ki so ga pred 30.000 leti "uskladiščile" veverice, pozneje pa jih je prekril led, vzgojili rastline. Sadje so našli zmrznjeno v plasti permafrosta na bregovih reke Kolmije v Sibiriji. S primerki z botaničnim imenom Silene stenophylla so "obudili" najdlje mirujočo rastlino - pred tem so na podoben način neki drugi strokovnjaki vzgojili datljevo palmo iz semena, starega 2.000 let, ki so ga našli v Izraelu.

Leta 2013 je Estonija postala prva država, ki je uvedla nacionalno mrežo hitrih "črpalk" za električne avtomobile.

Leta 2013 so znanstveniki odkrili Kepler-37b, najmanjši znani planet.

Leta 2013 je po protestih zaradi porasta cen elektrike odstopila bolgarska vlada premierja Bojka Borisova, ki mu protestnikov - demonstracije so zahtevale tudi smrtno žrtev - ni uspelo pomiriti z odstavitvijo finančnega ministra in z obljubami o znižanju cen.