Širjenje novega koronavirusa je ustavilo oziroma preprečilo vsa športna tekmovanja. Izjeme niso bili niti največji dogodki. Marca je bila, potem ko so okužbo potrdili pri košarkarju Utaha Rudyju Gobertu, tako prekinjena tudi najmočnejša košarkarska liga na svetu. Vendarle je NBA prevelik posel, da bi sezono kar tako odpovedali, vodstvo tekmovanja pa je našlo rešitev in sklepni del rednega dela po prilagojenem formatu in le s kandidati za preboj v končnico izpeljalo v mehurčku v Orlandu. Namesto da bi se končala junija, se je tako sezona zavlekla globoko v oktober, v odlično izpeljanem varnostnem okolju na Floridi, kjer so bili testi na okužbe opravljeni vsak dan, prav vsi pa so bili negativni, sta velik pečat pustila tudi slovenska zvezdnika Dončić in Dragić.

"Mislim, da je bilo slej ko prej pričakovati, da bo eden od Slovencev imel tako pomembno vlogo, kot jo imata onadva. To je brez dvoma tudi dobra popotnica za naslednje generacije, ki bodo imele odlično osnovo in zgled, saj bo tudi Slovenija, po mojem mnenju, ostala zapisana kot država, ki daje vrhunske igralce," je povedal Rašo Nesterović. O uspehu Dragića in Dončića pa je za MMC spregovoril tudi Marko Milić: "Kar se je letos zgodilo, se mi zdi, da se praktično kar malce ne zavedamo oziroma nam je kar malo preveč samo po sebi umevno. Če bi se take zgodbe dogajale Američanom, bi se malo manj kot filmi snemali. Ta Dončićeva pot – ne govorimo samo o statistiki – kako hitro je dobil na svojo stran zelo zahtevno in malo pristransko ameriški občinstvo, je neverjetna. V tako kratkem času je postal vodja z nasmeškom na obrazu in neko ekipo, ki je izgubljala v zadnjih sezonah, je popeljal v končnico. Ob tej nori statistiki pa dela še druge okrog sebe boljše."

Luka je bil najzaslužnejši, da se je po štirih letih Dallas vrnil v končnico. 21-letni Ljubljančan je v drugi sezoni med košarkarsko elito znova naredil korak naprej. Prvič je zaigral na tekmi All Star, ob koncu nove izvrstne sezone pa je bil celo uvrščen v prvo postavo te lige. Goran je odigral 12. sezono v Ligi NBA. Miami je bil ves čas med najboljšimi na Vzhodu, dokončno pa je Vročica zablestela v končnici. 34-Ljubljančan je letos v rednem delu začenjal s klopi, toda v dani minutaži je bil zelo učinkovit. Izjemen je bil, ko je bilo to najbolj potrebno – v končnici. Ko je Miami prek Indiane, Milwaukeeja in Bostona v velikem slogu prišel do finala, je bil Gogi celo prvi strelec moštva. Toda serija proti Lakersom se je začela nesrečno in že ob polčasu prvega dejanja finala je slovenski organizator igre parket zapustil poškodovan. Oslabljeni Miami ni bil kos Jezernikom, ki so s 4:2 v zmagah 17. osvojili šampionski prstan, s čimer so izenačili rekord velikega tekmeca Bostona.

Prvi se je z Ligo NBA spogledoval Zdovc

Zadnjo sezono je bilo v Ligi NBA več kot sto tujcev, tudi vse več največjih zvezdnikov ne prihaja le iz ZDA, na tekmi All Star je tako letos zaigralo rekordnih pet Evropejcev, nekoč pa je bila precej zaprta za t. i. mednarodne igralce in je predstavljala nedosegljive sanje. V 80. letih se je začel nagel vzpon svetovne priljubljenosti te lige, eden ključnih trenutkov v širjenju njene priljubljenosti in košarke na splošno pa so bile olimpijske igre leta 1992 v Barceloni, kjer je ameriška reprezentanca prvič nastopila v popolni zasedbi z vsemi najboljšimi. Prej t. i. profesionalci niso igrali na mednarodnih tekmovanjih, stik s "preostalim svetom" so tako imeli le kot študentje, če so tedaj zaigrali za reprezentanco. Četudi so različne generacije ameriške reprezentance izgubljale predvsem s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je s članskimi selekcijami tudi hodila v ZDA in igrala prijateljske tekme s študentskimi moštvi, na katerih so najboljši jugoslovanski igralci dokazali svojo kakovost, je vrsto let imela Liga NBA pišmeuhovski odnos do košarke drugje po svetu.

Sorodna novica Sanjsko moštvo – najdominantnejša zasedba v zgodovini ekipnih športov

Leta 1992 je ameriška olimpijska izbrana vrsta prevladovala v Kataloniji. To je bil že čas po razpadu nekdanje Jugoslavije, ki je bila tedaj z izjemno generacijo sijajnih posameznikov z naskokom najboljša v Evropi. Bila je dvakratna zaporedna evropska prvakinja, hkrati pa tudi takratna svetovna prvakinja. Toda višja sila je preprečila, da bi lahko ta izjemno nadarjena zasedba izzvala največje zvezdnike svetovne košarke. So si pa številni košarkarji te jugoslovanske generacije vtrli pot v Ligo NBA. Dražen Petrović in Vlade Divac sta bila med prvimi tujci, ki so prek Atlantika orali ledino. Pozneje so velik izziv sprejeli tudi Toni Kukoč, Dino Rađa, Žarko Paspalj … Nekateri so imeli kar nekaj težav, drugi so se znašli bolje, vsak izmed njih pa se je moral ves čas dokazovati.

Omenjeni so bili vsi nosilci igre reprezentance ob koncu skupne države. V prvi peterki te izjemne generacije je bil tudi Jure Zdovc, najtrofejnejši slovenski košarkar do zdaj, ki pa se v primerjavi s prej naštetimi soigralci ni nikoli preizkusil v NBA-ju. Toda svoj čas eden najboljših obrambnih igralcev (morda celo na svetu) je bil povsem blizu odhoda v ZDA. Bil je želja Lakersov, a je prestopil v Limoges in kot prvi Slovenec postal evropski klubski prvak, pozneje pa je bil blizu tudi dogovoru s Portlandom. Generaciji za njim pa je uspelo uresničiti tudi slovenske sanje o obljubljeni košarkarski deželi. Leta 1997 je pogodbo s tedaj najboljšo ekipo na svetu – Chicagom podpisal Boris Gorenc. Zaradi poškodbe so tik pred sezono pogodbo prekinili, je pa za slovite Bullse odigral McDonald'sov turnir v Parizu.

Milić prvi Slovenec v Ligi NBA

Sorodna novica 20 let od F4 - mulcem brez imen je zadišal evropski vrh

V prvih letih samostojnosti je bila košarka brez dvoma paradni slovenski moštveni šport. Medtem ko reprezentanca (še) ni spadala med najboljše na stari celini, pa je bila pravi evropski velikan Olimpija, ki je najprej osvojila evropski pokal, leta 1997 pa zasedla tretje mesto na zaključnem turnirju Evrolige. Prvi zvezdnik ekipe iz Rima je bil Milić, ki je blestel s silovitimi zabijanji – na slovenskem All Staru je preskočil celo avtomobil. Dosežki takrat 20-letnega zmaja pa niso ostali spregledani niti v ZDA, kjer ga je leta 1997 kot 33. na naboru izbrala Philadelphia.

"Meni je bilo zelo težko, saj nisem mogel narediti takega preboja, da bi na primer igral, kot sem tukaj v Evropi. Le ena generacija s Petrovićem, Sabonisom in druščino je šla pred mano v NBA. Že oni so imeli gromozanske probleme, pa so bili precej večji igralci kot jaz. Ko sem šel v NBA, je bila tam le peščica Evropejcev, danes pa je to postala svetovna zgodba in je v ligi ogromno Neameričanov. Včasih so bili v ZDA vzvišeno ignorantski, da je njihova košarka vesoljska, vse drugo pa je smešno. V zadnjih 20 letih so se na velikih tekmovanjih tolikokrat opekli – proti Jugoslaviji, Grčiji, Argentini – da so videli, kakšni igralci prihajajo tudi od drugje. Bi rekel čisto atipični zvezdniki, kot so Nowitzki, Parker, Gasol, Dončić in Dragić. In so z bolj odprtimi očmi začeli gledati, da je to, kar se gre NBA, zares globalna zgodba in da se vrhunska košarka igra tudi drugje," je povedal vedno zgovorni Milić, ki je v ZDA ostal dve leti, poleg za Philadelphio pa je igral še za Phoenix.

Sorodna novica Foto: Slovenski mejniki Lige NBA pred prihodom Dončića

"Vesel sem, da sem pred 25 leti dobil priložnost. Malo mi je žal, da takrat še niso bili takšni časi, da bi bili bolj naklonjeni temu oziroma bi verjeli Evropejcem, a ne more biti vedno idealno. Kot sem bil takrat pripravljen, ko sem pri Zmagu Sagadinu treniral noč in dan, skakal čez avtomobile, igral za Real, sem bil v ekipah, v katerih sem igral, zagotovo med četrtim in sedmim igralcem. Ne da se hvalim, ampak sem prepričan o tem. Moral bi dobiti resno minutažo. Seveda nisem bil najboljši, bil pa sem med četrtim in sedmim igralcem zagotovo. Tretirali so me pa kot 13. ali 14. igralca in me učili takšnih osnov, kot da sem kadet. Iz ignorance in neznanja, kot da v Evropi nič ne znamo, čeprav smo bili tehnično in taktično celo pred njimi. Ampak je bila to zame vrhunska šola. Potem ko sem videl, kako obravnavajo Evropejce, nisem imel več motivacije in želje, da bi tam vrtel brisačo in kradel minuto ali dve na tekmo, še posebej, ko so me iz Evrope klicali giganti, kot sta Real in Fenerbahče, pa tudi Olimpija je bila takrat vrhunska. Zame je bila lepa izkušnja, zdaj, ko gledam Dončića, pa tudi že generacijo pred njim, ko je Nowitzki z uničenima kolenoma dajal 40 točk, vse te Evropejce, si mislim, a sem vam rekel, kako vrhunska košarka se igra tudi zunaj ZDA. Ko vidim, kaj delajo Dončić, Dragić in še nekateri Evropejci, mi kar srce zaigra, kot da bi po eni strani igrali še za nas, ki smo v preteklosti kjer koli tam pustili kakšen delček," je dodal 43-letni Kranjčan.

Nesterović in Udrih prva osvojila prstan

Leta 1998 je bil 17. na naboru izbran Nesterović, ki je tedaj s Kinderjem osvojil Evroligo, leto pozneje pa se je preselil k Minnesoti: "Takrat je bilo povsem drugače, saj ni bilo toliko mednarodnih igralcev. Ne vem, morda v celi ligi okoli 15. Ko sem šel v ZDA, jih je bilo iz Evrope morda deset ali 12. To je bila ta prva generacija z Divcem, Petrovićem in Marčiulionisom. Sledila je druga z Nowitzkim, Stojakovićem in Gasolom, ki je prebila led in pokazala Američanom, da se tudi v drugih delih sveta igra košarka. Tam nekje do leta 2000 je bila Liga NBA precej konservativna, precej zaprta in skeptična do Neameričanov. Potem se je odnos le spremenil. Samo poglejmo, koliko časa so potrebovali prvi evropski igralci, da so prišli na All Star. Nowitzki, ki je po mojem mnenju – če ne najboljši, pa vsaj eden izmed treh najboljših Evropejcev vseh časov, Gasol, Parker in ta generacija so dokazali, da lahko igrajo na najvišji ravni konkretne vloge. Tudi Kitajec Jao Ming je podobno potrdil. Zadnja leta so na primer začeli odkrivati tudi Afriko in je vse več afriških igralcev v ligi. To je še precej neodkrit bazen talentov. Lahko samo pričakujemo, kakšni igralci bodo v naslednjih desetih letih prihajali iz Afrike."

Sorodna novica Pred 15 leti šampionski prstan prvič v slovenskih rokah

Po štirih letih je danes 44-letni Ljubljančan prestopil k San Antoniu, pri katerem se mu je pridružil Beno Udrih, leta 2005 pa sta skupaj osvojila pokal Larryja O'Briena. Nesterović je bil prvi Slovenec, ki si je izboril konkretno vlogo, bil je prvi center Spursov tudi v šampionski sezoni, a se je vmes poškodoval in v končnici posledično ni veliko igral. Udrih je po odhodu Raša Nesterovića iz San Antoniom dobil še en prstan. Do dveh je prišel tudi Saša Vujačić z Lakersi. Vujačić in Udrih sta bila na naboru leta 2004 izbrana kot 27. in 28. Pred njima sta se v NBA podala še Primož Brezec (2000, 27. izbor) in Boštjan Nachbar (2002, 15. izbor). V sezoni 2006/07, ko je bil član Toronta z Nesterovićem tudi Uroš Slokar, je bilo v najmočnejši ligi na svetu kar šest Slovencev.

Reprezentanca je bila tako svoj čas sestavljena praktično le iz košarkarjev iz Lige NBA in Evrolige, toda tako želene medalje kljub kopici izjemno kakovostnih posameznikov ni osvojila vse do leta 2017, ko je bila na papirju skromnejša kot nekatere predhodne selekcije, toda v Helsinkih in Carigradu je spisala pravljično zgodbo in poskrbela za največji uspeh slovenskega ekipnega športa. Nesterović je bil kot glavni sekretar KZS-ja pobudnik, da je selektorsko vlogo prevzel Igor Kokoškov, srbski strokovnjak z bogatimi izkušnjami iz NBA-ja, prav tako je bila njegova ideja, da je slovenski dres oblekel naturalizirani Američan Anthony Randolph, ki je nekoč veljal za velik up Lige NBA, glavni vlogi pa sta na parketu imela Dragić in Dončić.

Dončić v Dallas kot prvak in MVP Evrolige

Luka je bil tedaj star komaj 18 let, a se je že uveljavljal v prvem moštvu Real Madrida. V dresu kraljevega kluba je dokončno zablestel po evropkem prvenstvu, ko je postal glavni nosilec igre in je celo popeljal španskega velikana na klubski vrh stare celine. Ob tem je bil izbran tako za najkoristnejšega posameznika rednega dela Evrolige kot tudi zaključnega turnirja v Beogradu. Naslednji korak je bil jasen – največji košarkarski oder, Liga NBA. Leta 2018 ga je kot tretjega izbrala Atlanta in ga nemudoma za Traeja Younga in dodaten izbor zamenjala z Dallasom. ESPN-ov analitik Mike Schmitz ga je v pogovoru za MMC označil za najbolj celostnega igralca na tem naboru, ljubljanski najstnik, ki je šel v ZDA s takšno evropsko popotnico kot še nihče do tedaj, pa je kmalu po prihodu v NBA v edinstvenem slogu dokazal svojo vrednost in utišal vse, ki so dvomili o njegovem uspehu. Katero koli pomanjkljivost so mu očitali, je mladenič hitro potrdil, da se to v njegovi igri niti malo ne pozna.

"Dejstvo je, da je Luka v NBA-ju naredil velik 'boom', in to zelo hitro. Nihče ni pričakoval, da se bo tako hitro prilagodil in tako hitro napredoval v igri. Na tej lestvici najboljših igralcev po navadi potrebujejo posamezniki nekaj let, on pa je v enem letu vse to preskočil. Že pred prihodom v ZDA je bil v najboljšem evropskem klubu, postal z reprezentanco evropski prvak, osvojil Evroligo in bil MVP, kar mu je zagotovo pomagalo, da je od začetka dovolj samozavesten," je zatrdil Nesterović. Trener Mavsov Rick Carlisle je hitro uvidel, kakšen biser je dobil v moštvo. Na parketu mu je prepustil vsa pooblastila in mu v roke dal dirigentsko palico, kar se mu je hitro obrestovalo. Dončiću so tudi soigralci predali vodilno vlogo, mladenič pa je že v uvodni sezoni postal eden najbolj priljubljenih posameznikov, ko se je igral košarko, navduševal z izvrstnimi predstavami in domiselnimi potezami, hkrati pa je postavljal mejnik za mejnikom in popravil kar nekaj rekordov. Sezono je pričakovano sklenil z nazivom novinec leta, kar mu je uspelo kot šele drugemu Evropejcu po Pauu Gasolu.

Na evropskem prvenstvu leta 2017 je Dragić, ki je bil takrat MVP-turnirja, skupaj z Luko pa je bil uvrščen v najboljšo peterko, v enem izmed pogovorov dejal, ko je ob njem stal mladi soigralec, da bo Dončić nekoč eden najboljših na svetu. Preroške besede zlatega kapetana so se hitro uresničile, saj je bila že druga Lukova sezona nadgradnja izjemne prve. "Za vodjo te ne sprejmejo sami od sebe, dokažeš se. S svojo igro, potezami in odnosom je Luka to dokazal. Ni prišel v Dallas in dejal, jaz bom pa lider. Vse je pokazal na igrišču. Hkrati je potrdil, da leta niso pomembna, ampak je pomembno to, kako dober si in koliko si pripravljen delati," je razložil Rašo, nekdanji reprezentančni kapetan in Dončićev boter. Luka je bil v zadnji sezoni s povprečjem 28,8 točke šesti strelec, z 9,4 skoka 17. po povprečju ujetih odbitih žog, z 8,8 pa tretji podajalec te lige. Ob tem je bil za Giannisom Antetokounmpom in Jamesom Hardnom celo tretji najučinkovitejši posameznik, znova pa je prejel prestižno individualno nagrado, saj je bil uvrščen celo v prvo peterko lige. Še naprej navdušuje z zelo širokim, predvsem napadalnim repertoarjem košarkarskih mojstrovin. Ne nazadnje je v pretekli sezoni zbral 17 trojnih dvojčkov, kar je največ v ligi.

Že v novi sezoni kandidat za MVP-ja?

Statistika govori svoje, še več Luka pove na parketu, vse skupaj pa zaokrožuje izjemna priljubljenost 21-letnega košarkarja. Takšne svetovne zvezde Slovenija še ni imela. Letos je kot najmlajši Evropejec do zdaj prvič zaigral na tekmi All Star, na kateri so ga navijači želeli videti že lani, saj so mu prvo sezono namenili tretje najvišje število glasov, letos pa jih je več dobil le LeBron James. Kako hitro je Dončić postal izjemno priljubljen, se je prepričal tudi MMC na obisku Dallasa le nekaj mesecev po Lukovem prihodu v NBA. Teksas je leta 2018 namreč dobil novega košarkarskega šerifa. Po štirih letih so se Mavsi letos vrnili v končnico. Proti favoriziranim Clippersom so se zelo dobro upirali, Dončić pa je bil že ob debiju v končnici izvrsten. Nepozabna je bila predvsem predstava na četrti tekmi, ko je k zmagi s 135:133 prispeval kar 43 točk, 17 skokov in 13 podaj, dvoboj pa po podaljšku odločil z izjemno trojko. Na koncu je losangeleška franšiza slavila zmago s 4:2.

"Praktično vsi zelo radi igrajo z njim, kar ni povsem normalno, saj je praktično vsak ameriški superzvezdnik velik ego in po večini gledajo samo za svojo statistiko, on pa je vse to spojil. Američani s to statistiko tako ali tako grejo v prevelike podrobnosti in primerjave s preteklostjo, ampak že podatek, koliko je narasla vrednost franšize, odkar je prišel Dončić, je neverjeten. To so povsem druge norme, če se na primer pojavi tak igralec, ki je tako velik magnet. En "mul'c", ki pride iz Evrope, iz Slovenije, se poteguje z LeBronom, kdo bo imel največ glasov za All Star ... To je dokaz neverjetne prepoznavnosti, ki je posledica tudi njegove osebnosti, da je simpatičen, hudomušen in izjemno nadarjen, da se ljudje bolj poistovetijo z njim kot z zvezdniki, ki so tam že deset ali 15 let," je z velikim zanosom razlagal Milić. Že zdaj je bil v glasovanju za najkoristnejšega posameznika četrti, mnogi pa za naziv MVP v novi sezoni največ možnosti pripisujejo prav Luki.

Dragić igra najboljšo košarko v dolgi karieri

Sorodna novica Dragić o prihodnosti: Prva opcija je Miami, a glavno je, da se ekipa bori za prstan

Tudi Dragić je moral z Miamijem v floridskem mehurčku ob koncu sezone priznati premoč ekipi iz mesta angelov, a šele v velikem finalu, v katerem so bili močnejši Lakersi. Za 34-letnim Ljubljančanom je 12. sezona v Ligi NBA in peta v dresu Miamija. Statistično so bile njegove številke v rednem delu katere sezone že boljše, toda če se potegne črta, je bila letošnja brez dvoma najboljša v karieri. Gogi je igral imenitno, na parketu in zunaj njega je deloval izjemno zrelo in preudarno, ko se je izkazal kot vodja Miamija, ki je navduševal predvsem v Orlandu. S končnico do zdaj ni imel veliko izkušenj, letos pa je z Vročico navduševal in bil do finala celo najboljši strelec moštva.

Prek Ilirije, Slovana, Murcie in Olimpije je prišel do Lige NBA. (Na naboru leta 2008 je bil izbran kot 45.) Tako pri Slovanu kot pri Olimpiji si je slačilnico delil tudi s Sašo Dončićem, očetom Luke Dončića, ki je nekoč prav tako veljal za izjemno nadarjenega, a velikega potenciala kljub solidni karieri ni nikoli izkoristil, je pa bil zato tisti, ki je nadarjenega sina pri 13 letih iz Olimpije spravil v Madrid. Dragiću na poti še zdaleč ni bilo postlano z rožicami. Toda s svojim nepopustljivim in borbenim značajem je vztrajal pri trdem delu in uspelo mu je. Tisti, ki niso verjeli vanj, ko so ga (Baskonia, op. a.) vmes dve sezoni posojali, so kmalu lahko dojeli svojo zmoto. Ko je prišel v NBA, si je moral izboriti vsako minuto. Toda znova je vztrajal, in ko je dočakal pravo priložnost, jo je zgrabil z obema rokama.

"Lukova in Goranova zgodba sta povsem različni. Gogi je šel v NBA kot neuveljavljen igralec iz Evrope, kjer je nekaj malega igral v Evroligi z Olimpijo, potem pa se je moral dokazovati. Pokazal je, kaj zna in da če verjameš vase, se s trdim delom lahko marsikaj doseže. Vprašanje časa je bilo, ali bo to dve, tri ali pet let, kdaj bo eksplodiral in postal nosilec ene izmed ekip," je o Goranovi karieri povedal Nesterović. Dragić je prišel v Phoenix, se nato uveljavil v Houstonu in se zatem znova znašel v Arizoni. Kot prvi Slovenec si je izboril vlogo nosilca v NBA-moštvu, prvi začel pobirati individualne nagrade (igralec, ki je najbolj napredoval, in tretja peterka lige v sezoni 2013/2014) in prvi zaigral na tekmi zvezd (2018). Na Florido je prestopil leta 2015 – tedaj skupaj z bratom Zoranom Dragićem, ki je v NBA-ju vztrajal eno sezono.

Goran je vsako leto boljši

Predsednik Miamija Pat Riley je, čeprav je kmalu po Goranovem prihodu ostal brez prvih dveh mož (Dwyane Wade je prestopil v rodni Chicago, Chris Bosh pa je zaradi zdravstvenih težav končal kariero), držal obljubo in sestavil ekipo, ki se je borila za naslov. Sicer je trajalo nekaj časa, a pred preteklo sezono je alfa in omega franšize s svojim izvrstnim učencem Erikom Spoelstro znova dokazal mojstrstvo. Sestavil je sijajen mozaik, v katerem je bil ključen kamenček prav Dragić, dopolnil pa ga je s pravo selekcijo na tržnici s prestopi igralcev, na naborih in pri podpisih prostih košarkarjev. S svojim odnosom in omenjenim značajem, s katerim brez dvoma definira t. i. Heat Culture, miselnost trdega dela, je Goran srca navijačev Miamija osvojil podobno kot tistih, ki so pesti stiskali za slovensko reprezentanco. Leto 2017 je bilo leto slovenskega zmaja. Na EuroBasketu je dokončno potrdil, da je iz nekoč neugodnega eksplozivnega levičarja postal celosten organizator igre s širokim repertoarjem košarkarskega orožja. Na evropskem prvenstvu je blestel s sijajnimi predstavami na parketu in zunaj njega v vlogi nespornega vodje kot zrel, premišljen in popolnoma osredotočen na končni cilj – medaljo.

V Orlandu je spomnil na svojo do zdaj najboljšo (carigrajsko) izvedbo. Kot so poudarjali soigralci na čelu s prvim zvezdnikom Jimmyjem Butlerjem, je Goran vodja moštva, poleg te vloge pa je tudi ključni mož na parketu. Sanje, ki jih je predstavljal boj za sveti košarkarski gral – pokal O'Briena in prstan, mu je preprečila poškodba, saj je zaradi poškodbe stopala predčasno končal že prvo tekmo. Na šestem obračunu v seriji je kljub velikim bolečinam skušal pomagati soigralcem, kar znova priča o njegovem nepopustljivem značaju, a ni šlo. Jezerniki so bili na koncu boljši. Dragić je medtem poškodbo že saniral, hrkati pa se je z Miamijem dogovoril za nadaljnje sodelovanje, saj bo v "sončni državi" ostal tudi naslednji dve leti, to pa mu bo navrglo 37,5 milijona dolarjev.

"Gogi je praktično vsako leto boljši. V zrelih letih, ko bi se večina igralcev že sprostila, on osvaja stvari ter premika meje svoje kariere in slovenske košarke. Letos je bil v finalu, predtem je zaigral na tekmi All Star, bil MVP EuroBasketa, vse to po desetih letih in več profesionalne kariere. To ni samo stvar talenta, da se mu je takoj zgodilo, ampak je bolj stvar karakterja. Tudi njega ima ekipa strašno rada in tudi on jo postavi pred sebe. Zaradi tega in trdega dela v vseh teh letih NBA-ja zdaj igra svoje najboljše tekme, ko bi se, kot pravim, marsikdo že sprostil. Tudi tukaj pokaže ta značaj. Če nas kdo malce gleda od zunaj in ocenjuje po športnikih, ne smemo biti, bom rekel, narod nekih nergačev, ampak ponosnih ljudi. Če nas ocenjuje po naših šampionih, ki imajo vsi pravi značaj ... To so nore zgodbe. Ljudje, ne le da se ne zavedajo, kako majhna je Slovenija, ampak sploh ne vedo, da se slovenska liga igra polamatersko in po dvoranah, kjer, ko izvajaš avt, se s preznojenim dresom praktično nasloniš na "ribstol". Proizvajamo pa take igralce, da se nam praktično cel svet klanja. To je res noro," je navdušen Milić.

Nesterović: Šport najboljši ambasador države

Tako kot Nesterović je Milić z Gogijem igral za reprezentanco, moči pa sta združila tudi pri Olimpiji: "Da mu najboljše predstave uspevajo zdaj, ko bi se marsikdo zaradi motivacije ali iz kakršnega koli drugega razloga že malce upehal, potrjuje njegov nepopustljivi značaj. Praktično vsako leto stopnjuje in vrhunce dosega zdaj. Skupaj z Lukom imata značilnosti, ki ju delajo ekstremno priljubljena. Oba sta neustrašna, igrata z nasmeškom na obrazu in najprej poskrbita za soigralce. Ne glede na to, ali gre za klub ali reprezentanco. S tem, ko postavita soigralce na prvo mesto, sta še toliko bolj priljubljena zvezdnika. Zvezdnikov je veliko, da jih že ne moremo več videti, ko nekdo vrže 40 metov na tekmo in se potem trka po prsih, preostalih deset soigralcev pa ima glave dol. Kar imamo v Luki in Goranu, je prava znanstvena fantastika."

"Večjega talenta od Luke še nisem videl. Dražen je bil na primer bolj smrtonosen strelec, a je imel druge stvari slabše kot Luka. Tako kompletnega in tako kreativnega igralca bi lahko res dobil samo, da bi vse te talente iz nekdanje Jugoslavije združil v eno. Po mojem mnenju je še najbližje Kukoč iz tiste Jugoplastike, če bi mu v ZDA tudi dali tako svobodo, kot jo je dobil Dončić, da bi lahko kreiral, metal, podajal skozi noge in za hrbtom, in to s svojo višino. Žal, ko je prišel v Bullse, so ga "nabildali" in limitirali, ko so ga postavili na štirico. Dali so ga na 20 odstotkov, kot bi porscheja vozil 30 km/h. Zato v ZDA ni nikoli pokazal vsega potenciala. Kar Luka dela, je neverjetno. Lahko rečem, da dam roko v ogenj, da imamo najboljšega "playmakerja" na svetu, kar je Goran, in najbolj talentiranega igralca na svetu, kar je Luka. Ne govorim, kdo je najboljši strelec in skakalec, ampak najbolj celosten in obetaven, ki lahko igra kjer koli, to je Dončić. Igra lahko v NBA, pride v Evropo in se mu postavi cona, lahko igra evropsko in svetovno prvenstvo … Polovica teh zvezdnikov v ZDA je smešnih, kot na primer Antetokounmpo, ko je prišel na svetovno prvenstvo, so se mu malce odmaknili, postavili cono in je bil povsem povprečen igralec. Luka pa ima rešitve tako v evropski kot v ameriški košarki. Imamo MVP-ja evropskega prvenstva in najboljšega "playa" v Goranu ter najbolj kreativnega in talentiranega z Luko, o tem sem prepričan," je še dodal Milić.

Dragić in Dončić v najboljši luči predstavljata Slovenijo, hkrati pa sta poskrbela, da sta košarka in Liga NBA v domovini izjemno priljubljeni. Številni, ki jih predtem dogajanje v ligi NBA ni zanimalo, zdaj spremljajo, kaj se dogaja na parketih v ZDA. Kako popularna sta postala, priča tudi romanje zelo velikega števila Slovencev na medsebojni obračun v Miami. V zadnji sezoni se je Luki in Goranu v NBA-ju pridružil Vlatko Čančar, ki si sicer konkretnejše priložnosti pri Denverju še ni izboril, v sezoni, ki je pred vrati, pa bo slovensko predstavništvo še večje, saj je Udrih, ki je z Dragićem skupaj igral za Miami, po dolgotrajni NBA-karieri zajadral v trenerske vode in postal član štaba New Orleans Pelicans, ki ga vodi Stan van Gundy. Skrbel bo za razvoj igralcev. Še naprej bodo tako košarkarji veliki slovenski ambasadorji v ZDA. "Ko sem odšel v NBA, je bilo zame najtežje predvsem zaradi te menjave kulture, navad in načina življenja. Največji problem je bil, da sem se sploh navadil na ameriški slog. Prej so bili v ZDA precej konservativni in je malokdo sploh vedel, kjer je Slovenija. Vsi so te povezovali z Rusijo, ker so samo to poznali. Zdaj tudi zaradi košarke dobro vedo, kje je Nemčija, Španija, Francija in tudi Slovenija. Zame je šport bil in vedno bo najboljši ambasador vsake države," je sklenil Nesterović.