Slovenski predsednik vlade Miro Cerar je po vrhu držav ob balkanski migracijski poti na Dunaju pojasnjeval, da je treba preprečiti ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije in da je "zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, še okrepljena in na podlagi tega se bodo sprejemali ukrepi tako v dvostranskem smislu, v sodelovanju med državami, kot tudi v koordinaciji od Nemčije prek Slovenije do Grčije."

Vse države na balkanski poti pa bi morale po njegovih besedah s skupnimi močmi okrepiti nadzor nad zunanjimi mejami. S tem naj bi se preprečil nov prebežniški tok iz juga proti osrednji Evropi. Toda ali lahko Slovenija na drugi strani pričakuje večje število prebežnikov, ki bodo prišli s severa?

Nekatere države, ki so bile ciljne države prebežnikov, ki so lani in na začetku letošnjega leta prečkali Slovenijo, so se že odločile, da bodo uporabile pravila, ki jih določa dublinska uredba, in da bodo vračale prosilce za mednarodno zaščito v države, kjer so bili prvič registrirani. Grčija pa je zaradi sodbe sodišča EU-ja, da razmere tam niso primerne za vračanje prebežnikov, trenutno še izvzeta iz dublinske uredbe.

Skoraj 3500 prebežnikov vrnjenih na Hrvaško?
Po poročanju hrvaških medijev je hrvaško notranje ministrstvo objavilo podatke, da bo na Hrvaško na podlagi dublinske uredbe v prihodnjih mesecih vrnjenih 3493 prebežnikov. Bolgarska agencija za begunce pa je v začetku avgusta sporočila, da bo v Bolgarijo iz drugih EU držav vrnjenih 357 prebežnikov. Avstrija pa je na začetku septembra zagrozila s tožbo Madžarske, če ne bo v skladu z dublinsko uredbo sprejela vrnjenih prebežnikov. Madžarska je takšne avstrijske zahteve že zavrnila.

Kje je v tem položaju Slovenija?
Lani in do konca letošnjega februarja je po podatkih policije Slovenijo prečkalo več kot 475.000 prebežnikov. Mnogi med njimi, glede na hitre prehode s hrvaško srbske meje, so bili verjetno tudi prvič registrirani šele v Sloveniji. Torej bi bili v skladu z dublinsko uredbo lahko vrnjeni v Slovenijo.

Po poizvedovanju pri nekaterih slovenskih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji, informacij o morebitnem vračanju večjega števila prebežnikov iz drugih EU držav nimajo oz. niso bile o tem obveščene. Prišlo je le do posameznih primerov vračanja prebežnikov glede na dublinsko uredbo, tako da so nato v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito.

V Humanitarnem odzivnem centru, ki so ga ustanovile nevladne organizacije, pa tudi opozarjajo, da Slovenija nima zmogljivosti oz. bi bilo neprimerno vračati večje število prebežnikov. V Sloveniji je bil sicer v ponedeljek nastanjen 301 prebežnik.

150 pozitivnih odgovorov Slovenije
Na MNZ-ju pojasnjujejo, da je Slovenija primorana pozitivno odgovoriti na zahtevke, v katerih obstajajo neposredni ali posredni dokazi, da bi moral prosilec za mednarodno zaščito prošnjo vložiti v Sloveniji.

"Po sprejetju pozitivnega odgovora Republike Slovenije mora država članica, ki je zahtevek poslala, vročiti pisno odločitev, s katero obvesti osebo, da ne bo obravnavala njene prošnje za mednarodno zaščito, prosilec ali druga oseba (če v državi članici, ki je poslala zahtevek, oseba ni zaprosila za mednarodno zaščito) pa ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva v obliki pritožbe zoper odločitev o predaji ali ponovnega dejanskega in zakonskega pregleda te odločitve pred sodiščem ali razsodiščem. Šele ko odločitev postane dokončna, se lahko izvede predaja osebe v odgovorno državo članico," pravijo na MNZ-ju.

Na notranjem ministrstvu še opozarjajo, da se je vlada odločila, da Slovenija ne bo prevzela odgovornosti za sprejem tistih tujcev, ki jim je bila v Sloveniji izdana odločba o dovolitvi zadrževanja na podlagi zakona o tujcih, ker dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu dublinske uredbe. "V skladu s tem je Republika Slovenija v obdobju od 17. 9. 2015 do 14. 4. 2016 skupaj odgovorila na 3126 zahtevkov, in sicer na 2137 zahtevkov po informacijah ter 989 zahtevkov po prevzemu pristojnosti. Vsi odgovori so bili negativni," navajajo.

Slovenija pa je letos prejela 604 zahtevke za sprejem prosilcev po dublinskem postopku. Od tega je pozitivno odgovorila na 150 primerov.