Namesto žične ograje bi morala država postaviti le krajše, usmerjevalne, nenevarne pregrade ob mejnih prehodih, ki bi zagotavljale večjo varnost beguncev, prostovoljcev in policistov, so v pismu, ki ga je prebral predsednik Tone Grahek, zapisali v društvu.
Člani društva opozarjajo, da tudi Bela krajina, tradicionalna pokrajina izseljevanja, s kilometrskimi žičnimi pregradami doživlja negativne posledice varnostne nesposobnosti EU-ja ter nesposobnosti slovenske in hrvaške politike, da bi se celostno, sočutno in odgovorno lotili reševanja migracij.
Do le-teh bo prihajalo tudi v prihodnje, zlasti zaradi naraščajoče družbene neenakosti in posledic podnebnih sprememb, so prepričani.
Izolacija še z ograjo
Bela krajina medtem postaja vse bolj obrobna slovenska pokrajina, zdaj pa je izolirana še z žično ograjo, opozarjajo v pismu. Menijo, da ograja ni nevarna le ljudem in živalim, ampak v zapostavljena obmejna območja prinaša dodatno opustošenje: prometno, razvojno, zaposlitveno in naložbeno.
Ograja jemlje kruh zlasti prebivalcem, ki so eksistenčno odvisni od turizma ob Kolpi, opozarjajo. Zato so prepričani, da bo žica zadala še dokončni finančni udarec vsem naporom, ki jih ljudje na obeh bregovih Kolpe vlagajo v izboljšanje življenjskih razmer.
Prepričani, da tudi z varnostnega vidika ograja ne rešuje ničesar
Prav tako so prepričani, da ograja z varnostnega vidika ničesar ne rešuje in da se varnostne težave v 21. stoletju ne more reševati s tovrstnimi rešitvami, tudi s panelnimi ograjami ne.
Ograja je po njihovem postavljena ob kršenju več z ustavo zagotovljenih pravic, od pravice do svobode gibanja do lastninske pravice in pravice do uživanja javnega dobrega in naravnih bogastev.
Hkrati je treba po njihovem popisati in izplačati vso škodo prizadetim prebivalcem in organizacijam, denimo lovskim in ribiškim družinam. Slovenska in hrvaška vlada bi se morali po njihovem sestati na takojšnjem akcijskem sestanku, na katerem bi se dogovorili o skupnem humanem načinu reševanja begunske problematike.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
