Mati treh otrok, ki so ji bili odvzeti leta 2020 in dodeljeni očetu, je tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila v svojem imenu in v imenu svojih otrok. V njej je zatrdila, da je bila zadeva sodnici nezakonito dodeljena, da je bila sodnica pristranska in da otroci niso mogli uživati družinskega življenja z materjo.

Sodišče je soglasno razsodilo, da je država tožnici kršila pravico do poštenega sojenja ter pravico do zasebnega in družinskega življenja, in Sloveniji naložilo plačilo odškodnine. Zaradi nepremoženjske škode mora država materi plačati 7000 evrov, otrokom pa skupno 20 tisoč evrov. Poleg tega vsem štirim po odločitvi sodišča pripada še dodatnih 7000 evrov, materi pa še dodatnih 2500 evrov za kritje stroškov sodnih postopkov.

ESČP sicer v sodbi med drugim ugotavlja, da odločitev o odvzemu otrok materi leta 2020 ni bila ustrezno utemeljena. Okrožno sodišče v Ljubljani po sodbi ESČP-ja ni razložilo, zakaj niso bile namesto grobega odvzema uporabljeni alternativni ukrepi, poleg tega pa tudi otroci niso bili ustrezno pripravljeni na odhod k očetu. "Odvzem otrok je bil za otroke travmatičen in neustrezno izpeljan, kar je predstavljalo kršitev njihovih pravic," so zapisali in opozorili, da "ukrep, ki je prepovedal stik med otroki in materjo, ni vseboval ocene o vplivu tega ukrepa na otroke, čeprav so bili tesno povezani z materjo", ter da pri tem ni bil določen časovni okvir ali načrt za pomoč družini.

Začasne odredbe, po katerih so bili otroci dodeljeni očetu, so po ugotovitvah ESČP-ja temeljile na pomanjkljivih strokovnih poročilih in niso upoštevale celotne situacije, Okrožno sodišče v Ljubljani pa tudi ni ustrezno obravnavalo opozoril centrov za socialno delo o zanemarjanju otrok pri očetu in tveganju za njihovo varnost. "Otroci, ki so bežali od očeta, niso bili slišani, kar je dodatno prispevalo h kršitvi njihovih pravic," opozarjajo sodniki v Strasbourgu.

"Nacionalna sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja interesov otrok v postopkih o skrbništvu in stikih, kar je samo po sebi pomenilo kršitev pravice otrok do spoštovanja družinskega življenja," so še opozorili v sodbi in ob tem objavili sklep, da so ukrepi in odločitve slovenskih sodišč "resno posegli v pravice otrok in matere do družinskega življenja ter niso bili v najboljšo korist otrok".

Grob odvzem leta 2020 pretresel slovensko javnost

Po ločitvi leta 2018 se starša treh otrok nista mogla dogovoriti glede skrbništva in stikov z otroki. Čeprav je bila mati glavna skrbnica otrok, je bilo očetu leta 2019 dodeljeno začasno skrbništvo nad otroki, ker je mati ovirala stike med otroki in njihovim očetom.

Odvzem otrok, ki je pretresel slovensko javnost, se je nato zgodil leta 2020 na tretji dan zaprtja države v prvem koronskem valu ter ob navzočnosti socialnega izvršitelja, policistov in socialnih delavk trajal več ur. Dogodek je v javnosti sprožil številne kritične odzive, saj so nekateri mediji objavili posnetke, iz katerih sta ob odvzemu razvidni kričanje in upiranje otrok, ki so bili takrat stari osem in šest let.

Sodni izvršitelj naj bi zaradi dogajanja postopek celo želel prekiniti, a je sodnica v telefonskem klicu vztrajala, da izvršbo konča. Dogajanje je sprožilo številne poizvedbe pristojnih institucij pravosodnega ministrstva, varuha človekovih pravic in sodnega sveta z zahtevami o časovni dinamiki in nekaterih drugih vidikih obravnavanja primera.

Sorodna novica Dve leti od nezaslišanega odvzema otrok

Otroci po začasnem odvzemu sprva pet mesecev matere sploh niso videli. Štiri mesece za tem so policisti vložili kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja – osumljen naj bi bil oče. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa je podal kazensko ovadbo proti sodnici. "Po mojem mnenju je sodnica tako rekoč ukazala izvršitelju mučenje otrok."

Še eno kazensko ovadbo proti sodnici je podala nekdanja odvetnica mame, ker naj bi sodnica skušala vplivati na odločitev centra za socialno delo glede skrbništva otrok. V elektronskem sporočilu, ki ga je sodnica poslala na CSD, je pisalo: "Predlagamo, da se vsi trije otroci takoj, z začasno odredbo, zaupajo očetu ali da se odstranijo iz okolja tako matere kot očeta." Ob tem je kazensko ovadbo proti sodnici vložilo tudi uredništvo revije Zarja Jana. Ob tem naj bi bila zadeva sporna tudi zaradi družinskih vezi med sodnico in očetovim znancem in ker naj bi ji bil primer dodeljen mimo sodnih pravil. Ko je primer vodila prva sodnica, je imela namreč skrbništvo mama, po zamenjavi je dobil skrbništvo oče.

Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer presodilo, da so bile vse nadzorstvene pritožbe, vložene na sodišče, v zvezi s primerom, neutemeljene, in jih zavrnilo, ustavni sodniki pa so soglasno odločili, da zamenjava sodnice v primeru ni bila sporna. Okrožno sodišče v Ljubljani je v letu 2022 otroke dokončno odvzelo materi in njej ter sorodnikom po njeni strani prepovedalo vsakršne stike. Na sodišču so sicer pojasnili, da razlog za to ni nikakršna materina zloraba otrok, ampak da je težava le pri zagotavljanju stikov.

Otroci večkrat pobegnili od očeta k mami

Sorodna novica Preobrat v zadevi odvzetih otrok: trije otroci so spet pri materi

Otroci so sicer jasno pokazali, da si želijo nazaj k mami, od očeta so tudi večkrat pobegnili. Sredi leta 2022 je najprej pobegnila takrat 8-letna deklica, ki se je zatekla na bencinsko črpalko in prosila neznanko, naj pokliče mamo, a so jo vrnili očetu. Februarja 2023 je k mami nato pobegnil najstarejši, skoraj 12-letni deček. Sledila je šola v naravi, iz katere pa se otrok ni vrnil z avtobusom kot drugi, ampak so ga, kot je takrat poročala Televizija Slovenija, sredi smučišča izvršitelj, socialni delavci in še nekaj oseb strpali v kombi, fant pa naj bi kričal in se upiral. Odpeljali so ga k očetu. Še isto noč so nato vsi trije otroci splezali čez balkon in z vlakom pobegnili k mami, 40 kilometrov stran, kamor naj bi prispeli ob enih ponoči.

K takojšnji rešitvi zadeve v korist otrok je pristojne takrat pozvala tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, zaskrbljenost nad dogajanjem pa je izrazila tudi takratna pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Že pred tem je na napake sodišča v postopku opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Preobrat na sodišču se je zgodil lani

Marca 2023 je v zadevi zgodil preobrat – sodišče je namreč odločilo, da otroke vrnejo materi. Takšno spremembo prvotne odločitve so sodišču predlagali strokovni delavci na pristojnem centru za socialno delo (CSD). To je sicer le začasna odredba, saj končna odločitev o dolgoročnem skrbništvu in stikih še vedno ni bila sprejeta.