Predsednik SDS-a Janez Janša se je na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, za zdaj odzval le na Twitterju. "Za copy-paste natolcevanj iz prve sodbe sta Masleša in Žalikova potrebovala 5 mesecev prednostne obravnave," je zapisal Janša

Vrhovna sodnica Vesna Žalik je bila namreč poročevalka v zadevi Patria, Branko Masleša pa je predsednik vrhovnega sodišča. Oba sta sodelovala v petčlanskem senatu, ki je odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti obsojene trojice.

Potrditev strokovnosti tožilskega dela
"Potrditev pravnomočne obsodilne sodbe v tem dolgotrajnem, zahtevnem in odmevnem primeru je dokaz, da je tožilstvo dobro opravilo svoje delo," so v odzivu zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu. Ob tem dodajajo, da je tožilstvo obtožbo podkrepilo s prepričljivimi dokazi, na podlagi katerih so sodišča prve stopnje, druge stopnje in zdaj tudi vrhovno sodišče z gotovostjo ugotovili utemeljenost obtožbe in izrekli obsodilno sodbo, kar je potrditev strokovnosti tožilskega dela.

Patria se bo nadaljevala na ustavnem sodišču
Črnkovičev zagovornik Dejan Marković je prejem sodbe potrdil in napovedal, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. Kdaj, še ne more napovedati, saj morajo 74-stransko sodbo najprej preučiti; predvideva pa, da zelo hitro. Ustavno pritožbo je napovedal tudi zagovornik Toneta Krkoviča Jože Hribernik, medtem ko še ni jasno, ali je Janšev odvetnik Franci Matoz sodbo že prejel. Janša je po Twitterju zatrdil, da je še ni.

Janša na petini poti
Janša bo sicer kmalu prestal petino dosojene kazni, kar pomeni, da bo morda dobil možnost izhodov. Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti največ petkrat mesečno in lahko traja do 53 ur. Pred zahtevo za varstvo zakonitosti je sicer Janša že vložil ustavno pritožbo v zadevi Patria, vendar so jo ustavni sodniki zavrnili, ker še niso bila izkoriščena vsa pravna sredstva.

"Sodišče je prevzelo vlogo tožnika"
Sodba vrhovnega sodišča je še manj prepričljiva kot prejšnji dve, je v imenu Zbora za republiko napisal njegov predsednik Lovro Šturm. Sodba ima po njegovem eno ključno pomanjkljivost, ki jo je predčasno izpostavil tudi nekdanji ustavni sodnik Franc Testen.

"Vrhovni sodniki v sodbi zagovarjajo trditev, da je dopustno enega zunajzaznavnih znakov kaznivega dejanja (v konkretnem primeru sprejema obljube nagrade) reducirati le na abstraktni zakonski opis," je zapisal Šturm. To pomeni, da mora biti takšno ravnanje, ki je omejeno na nevidni, mentalni svet posameznika; razvidno tudi v zunanjem svetu - "a v sodbi o tem ne duha ne sluha". "Sodba ostaja na abstraktnosti opisa kaznivega dejanja v zakonu, to pa ni dovolj za obstoj kaznivega dejanja," je opozoril.

Če bi se takšno ravnanje razvilo v prakso sodstva, potem tožilcem v obtožnih aktih sploh ne bi bilo več treba navesti znakov kaznivega dejanja, saj bi to kasneje namesto njih storilo sodišče, je zapisal Šturm.

"To z drugimi besedami pomeni, da sodišče prevzame vlogo tožnika in se s tem postavi na stran ene od strank v postopku." To je po njegovem v očitnem nasprotju z 22. členom ustave in predstavlja samovoljo sodišča brez obrazložitve.

"S tem primerom stoji ali pade pravna država na Slovenskem. Ne pomeni le sodbe v konkretnem primeru, ampak odločitev, da je na tak protiustaven način mogoče obsoditi kogarkoli v Sloveniji," je sklenil nekdanji ustavni sodnik ter pravosodni minister.