Sodnih počitnic je konec in na slovenskih sodiščih se bodo začeli ali nadaljevali številni odmevni sodni procesi. Največ pozornosti bo najbrž dobila odločitev, ali se bo na ljubljanskem okrajnem sodišču nadaljevala sodna saga, imenovana zadeva Patria. Ustavno sodišče je aprila razveljavilo sodbe okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča in zadevo vrnilo v sojenje na okrajno sodišče, kjer je bila zadeva Patria dodeljena okrajni sodnici Tanji Lombar Jenko.

Zadeva Patria bi lahko za obtožene zastarala, saj je od domnevnega kaznivega dejanja minilo deset let oz. je potekel zastaralni rok po prejšnjem kazenskem zakoniku. Po veljavnem kazenskem zakoniku je zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, kar bi pomenilo, da bi zadeva Patria zastarala aprila 2017. O tem, katero določbo glede zastaranja je v tem primeru treba upoštevati, si niso enotni niti pravni strokovnjaki. Odločitev mora sprejeti sodnica Tanja Lombar Jenko. Po pojasnilu okrajnega sodišča pa rok, do katerega mora sprejeti odločitev, ni določen. Če bi obveljala določba iz starega kazenskega zakonika, je zadeva Patria zastarala za Janeza Janšo, medtem ko za Ivana Črnkoviča zastara 3. septembra, za Toneta Krkoviča pa po 3. septembru.

Veliko odmeva v javnosti bo imela tudi odločitev ustavnih sodnikov glede pritožbe zoper sklep državnega zbora, ki je zavrnil razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki pravice homoseksualnih parov izenačuje s pravicami heteroseksualnih parov. Po mnenju DZ-ja se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Medtem ko pritožnik, koalicija Za otroke gre, trdi, da v zakonu samem ni bila ugotovljena nobena protiustavnost. Ustavno sodišče je pritožbo začelo obravnavati junija, odločitev pa pred počitnicami še ni bila sprejeta. Prva popočitniška seja ustavnih sodnikov je sklicana za 10. september.

Vrnitev balkanskega bojevnika
Med nerešenimi zadevami na ustavnem sodišču je tudi zahteva za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki jo je podal okrožni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Djordje Grbović, ki presoja v pravdi države proti Draganu Tošiću in soobtoženim. Tošiću grozi odvzem skoraj sedmih milijonov evrov premoženja, ki si ga je po ugotovitvah tožilstva domnevno pridobil s kokainskimi posli.

Tošić bo jeseni skupaj z drugimi soobtoženimi znova sedel na zatožno klop v zadevi Balkanski bojevnik, ki velja za enega odmevnejših sodnih procesov v zadnjih letih. Prvoobtoženi Tošić in 12 soobtoženih preprodaje mamil je bilo leta 2012 oproščenih, vendar je višje sodišče razveljavilo oprostilne sodbe.

Zagovorniki obtoženih so nato na predobravnavnih rokih podali zahteve za izločitev dokazov, a jih je sodnica Andreja Sedej Grčar zavrnila. Obtoženi so se na odločitev pritožili, vendar je tudi višje sodišče ugotovilo, da je večina dokazov veljavnih, kar pomeni, da se lahko znova začne sojenje na prvi stopnji.

Ponovno sojenje Kristjanu Kameniku
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je ta teden začela glavna obravnava v zadevi Niš, kjer tožilstvo obtoženim, med katerimi je tudi ljubljanski župan Zoran Janković, očita, da so pri nakupu zemljišča v Nišu pridobili protipravno premoženjsko korist. Na začetku septembra pa se bo moral Milko Novič na predobravnavnem naroku izreči, ali priznava umor direktorja Kemijskega inštituta.

Septembra se bo na celjskem okrožnem sodišču nadaljevalo tudi sojenje Kristijanu Kameniku za štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. V prihodnjih tednih pa naj bi se začelo tudi sojenje lastniku celjske trgovske verige Mirku Tušu in štirim soobtoženim zaradi sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil.

Ali bo moral Bavčar v zapor?
Jeseni bo tudi znano, ali bo moral nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza sedem let preživeti v zaporu. Vrhovno sodišče je do končne odločitve o zahtevku za varstvo zakonitosti odložilo prestajanje njegove kazni, nekdanjemu svetovalcu Istrabenza Kristjanu Sušinskemu pa prekinilo zaporno kazen.