Operativni vodja na intervenciji Blaž Rogelja je v izjavi za javnost povedal, da je požar omejen: "Trenutno ga imamo popolnoma pod nadzorom." Požarišče po njegovih pojasnilih obsega 150 hektarjev. Za primerjavo – v požaru na Krasu pred dvema letoma je zgorelo kar 3500 hektarjev gozda.
Aktivnosti na požarišču bodo gasilci izvajali še v soboto, nato sledi požarna straža. "Tako mislim, da bi moral požar ostati v teh razsežnostih, kot je zdaj," je še dejal Rogelja. V noči s petka na soboto so napovedane nevihte, kar je ugodno zaradi padavin in ohladitve območja, obenem pa lahko strele zanetijo nov ogenj, je povedal v pogovoru za TV Slovenija. "Bomo videli, kaj bo prinesla noč, a trenutno je stanje pod kontrolo," je dejal.
Po njegovih besedah je bilo danes na terenu 480 gasilcev iz več slovenskih regij, poleg njih pa še ostale službe. "Skupno nas deluje okoli 550," je pojasnil. "V jutranjem času je bila z nami tudi policija s helikopterjem, ki je izvajala kontrolo požarišča s termovizijo," je še dodal Rogelja.
Na prizorišču požara je v pripravljenosti še en helikopter Slovenske vojske, ostali helikopterji in tudi oba air tractorja, pa so že nazaj v bazah. Z Uprave za zaščito in reševanje so medtem sporočili, da je meddržavni 400-kilovoltni daljnovod Sredipolje–Divača znova priključen.
"Trenutno se izvajajo preventivne aktivnosti: polivanje, vlaženje linije," je za TV Slovenija povedal Andrej Rogelja, koordinator zračnih sil in gasilec iz Nove Gorice. Gasilci sicer območje nadzirajo z brezpilotnim letalnikom. "Burja ne dela nam v prid. Če se kakšna točka razplamti, se lahko hitro razvije. In če nismo na to pripravljeni, lahko pobegne," je še dodal.
Ponoči bo na požarišču okoli 350 gasilcev
Z regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko so sporočili, da bo v noči na soboto na požarišču ostalo okoli 350 gasilcev s severnoprimorske, oblano-kraške, zasavske in ljubljanske regije, ki bodo nadaljevali čiščenje in zalivanje požarne linije. V soboto zjutraj bo nato iz različnih gasilskih regij prišlo 350 dodatnih gasilcev.
V okviru požarne straže bodo – če bodo vremenske razmere to dopuščale – požarišče nadzirali tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov. Brezpilotni letalniki so pri preventivi gasilcem v veliko pomoč, saj imajo vgrajene termovizijske kamere, s katerimi lahko aktiven požar zaznajo tudi, ko jih z navadno kamero ali prostim očesom ni viden.
Posnetke enega od preletov si lahko ogledate v priloženem videoposnetku spodaj (posnetek termovizijske kamere je na levi strani zaslona, posamezna žarišča pa predstavljajo rdeče pike).
Uprava za zaščito in reševanje pa je prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite zaprosila tudi za satelitsko snemanje prizadetega območja s pomočjo sistema Copernicus EMS. Prvo snemanje so izvedli v četrtek, popoldne pa pričakujejo prve rezultate opazovanja.
Dela že začeli tudi gozdarji
Na podlagi odredbe poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana so gozdarji iz zavoda za gozdove prevzeli koordinacijo del na območju požara med Trsteljem in Kačnikom. Skupaj z zaposlenimi v podjetju za upravljanje državnih gozdov in drugimi izvajalci so začeli izvajanje obojestranskega obsekavanja gozdnih cest in protipožarnih presek oz. mulčanja ter košnje sredine vozišča. Na najbolj kritičnih mestih ob gozdnih prometnicah odstranjujejo tudi posamezna drevesa ali skupine dreves, ki onemogočajo prehod intervencijskim vozilom.
Po informacijah zavoda je na delu požarišča pod Trsteljem gorelo že leta 2013, tokrat pa je ogenj zajel okoli 150 hektarjev pretežno mešanega gozda. "Na zavodu bomo še naprej spremljali situacijo na območju požara in po najboljših močeh prispevali k omejevanju škode," so zagotovili. Škodo po požaru si bo v ponedeljek skupaj s predstavniki zavoda ogledala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Ponoči požar omejilo 420 gasilcev
Iz regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko so sporočili, da so se potem, ko je gasilcem požar uspelo omejiti, ponoči še pojavljala posamezna žarišča, tudi zaradi vetra, ki pa je proti jutru izgubljal moč. Ob tem so dodali še: "Več kot 400 gasilcem in gasilkam je ponoči uspelo nekako obkoliti celotno požarišče, v veliko pomoč pa jim je bil tudi brezpilotni letalnik, s katerim se je nadzorovalo celotno območje."
Vodja izmene na požarišču Boris Peternelj je zjutraj povedal: "Malo nam je nagajala burja, ampak kljub temu ni bilo kakšnih večjih težav ponoči." Kolegom so, ko se je zdanilo, na pomoč prišli gasilci iz Gorenjske ter Notranjske regije in regije Ljubljana I, so pojasnili na Gasilski zvezi Slovenije. Pomagajo pri čiščenju roba požarišča in končnem gašenju.
Zadovoljstvo nad delovanjem obeh letal za gašenje
Prvič po največjem požaru v zgodovini Slovenije pred dvema letoma so pristojni, kot omenjeno, v četrtek uporabili letali za gašenje air tractor. Soglasno ugotavljajo, da se je nakup izkazal za smotrnega.
Pilot Slovenske vojske Matija Zupančič, ki sodeluje pri gašenju kot koordinator letalskih sil in njihove podpore, je pojasnil, da so izkušnje, ki so jih pridobili ob uničujočem požaru na Krasu leta 2022 in lanskih poplavah v državi, "neprecenljive". "Zdaj vse teče dosti hitreje. Treba se je zavedati, da je tu ogromno sodelovanja med različnimi službami," je dejal. "Kombinacija air traktorja in helikopterjev je idealna, ker letalo kompaktno vrže vodo, zraven pa lahko s helikopterji pogasimo še manjša žarišča," je pojasnil.
Tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je poudaril, da so največja dodana vrednost nova letala air tractor. "Prvi odmet vode je bil pol ure po tem, ko je bilo javljeno, da je nastal požar. Nato pa je to potekalo do večera," je pojasnil.
Skupno sta obe letali v četrtek odvrgli vodo kar 50-krat, in sicer 150.000 litrov. Andrej Rogelja je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da sta air tractorja bistveno pripomogla k hitremu obvladanju požara: "Ko sem prišel na kraj dogodka, sta takoj priletela in takoj začela odmetavati vodo. Piloti so res korektno delali. Komunikacija je potekala odlično, vodo so zajemali v morju, cikel je trajal kakšnih 15 minut. Uspešnost je bila zagotovo boljša, kot če ju ne bi bilo."
Letali sta bili z izjemo krajšega odmora za počitek pilotov in dotakanje goriva nenehno v zraku. Gasili sta do večera, sledilo je čiščenje na Brniku zaradi zajemanja slane vode. Letali pilotirajo trije piloti iz tujine. V letu dni so sicer že usposobili in izobrazili dva slovenska pilota, ki pa še nimata dovolj ur letenja, da bi lahko samostojno izvajala zahtevne operacije. Sedela sta na pomožnih sedežih, spremljala delo in pomagala pri koordinaciji.
Eksplodirale topovska granata in še dve ročni bombi
Pri intervenciji je sodelovala tudi enota za neeksplodirana ubojna sredstva. Njen poveljnik Darko Zonjič je povedal, da je prvi dan požara eksplodirala 75-milimetrska topovska granata, ponoči pa so zaznali še dve ročni bombi, ki naj bi eksplodirali. Gre za ostanke iz prve in druge svetovne vojne, a v tem pogledu tokratni požar ni bil tako tvegan kot tisti pred dvema letoma. "Na srečo to ni primerljivo s tistimi požari v letu 2022, kjer smo bili na zelo nevarnem terenu," je povedal.
Golob: Danes imamo učinkovit sistem
Na območje je prispel predsednik vlade Robert Golob in se zahvalil vsem, ki so prispevali k umiritvi situacije. Ob tem je poudaril, da so se vsi vpleteni od požara pred dvema letoma ogromno naučili: "Naučili smo se, da je treba koordinirati vse te prostovoljce, ki želijo pomagati, v učinkovit sistem. In danes imamo učinkovit sistem. Naučili smo se to, da je treba spremeniti zakonodajo, da se točno ve, kdo kaj dela in kdo je tisti, ki kaj plača, in da ne prenašamo nesorazmernih bremen, na primer, na občine. In potem župani ne vedo, ali bi reagirali ali ne. Danes ni bilo nobene dileme o tem, od kod bo prišel denar, in ker ni bilo dilem o denarju, so vsi ukrepali hitro."
Po njegovih besedah je bila ključna tudi nabava opreme, kot so letala air tractor, nova oprema za komunikacijo in brezpilotnimi letalniki za nočno fotografiranje. "Kraški vodovod je bil nadgrajen in zaradi tega so kapacitete, s katerimi razpolagajo gasilci danes na tej lokaciji, bistveno, tudi desetkrat večje, kot so bile ob požaru pred dvema letoma," je dejal.
Golob je prepričan, da bodo uspešno rešili tudi problematiko čiščenja požarnih poti. "Sredstva za čiščenje so zagotovljena, pripravljen je razpis in verjamem, da bo sistem rednega čiščenja požarnih poti vključno z ustrezno zakonsko podlago pripravljen v doglednem času, zagotovo do prihodnjega poletja," je povedal.
Dva požara, ki sta se združila v enega
Požar je po podatkih uprave za zaščito in reševanje nastal v četrtek (včeraj) malo pred 10. uro v bližini naselij Šibelji in Škrbina v občini Komen. Gorelo je na pobočju Trstelja in sosednjega Kačnika, torej na območju, kjer je bilo v preteklosti več požarov. Ker se je požar začel kot dva posamezna požara, so se pojavili sumi, da bi lahko bil podtaknjen, kar preiskuje policija, vendar za zdaj teh sumov še ni potrdila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje