Za zapornike velja, da imajo omejeno gibanje, a zagotovljene vse pravice državljanov. O svobodi do govora, torej tudi o stiku z mediji, zakon navaja, da se obsojencem omogoči stik z mediji, razen če ne obstajajo utemeljeni varnostni razlogi, zaščita javnega interesa ali varovanje integritete žrtev. In prav zaradi varnosti je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij Boško Šrotu onemogočila intervju za našo televizijo.

"Ni nobenih resnih razlogov, ki bi takšno odločitev utemeljevali, zato si pravzaprav te odločitve ne znam razlagati kot neko nezakonito kršitev pravice do svobode izražanja. Zato bom po posvetu s klientom najverjetneje vložil tožbo na upravno sodišče, v nadaljevanju na ustavno sodišče, pa tudi na evropsko," je napovedal Blaž Kovačič Mlinar, zagovornik Boška Šrota.

"Diskriminacija Šrota"
Boško Šrot na Dobu prestaja skoraj desetletno zaporno kazen na zaprtem oddelku z zelo strogim režimom, kjer so stiki z mediji omejeni, so sporočili z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. A ob začetku prestajanja zaporne kazni je bil nameščen v polodprti oddelek, vmes pa je zaradi zlorabe položaja na sodišču prve stopnje izgubil še eno sodbo.

"Vodstvo zavoda je po našem mnenju, popolnoma neupravičeno, sprejelo odločitev, da je klient pod takšnim psihološkim stresom, da bi lahko pobegnil, in ga premestilo na zaprti oddelek. Mislim, da takšno ravnanje kaže, da je gospod Šrot diskriminiran," je prepričan njegov zagovornik.

Bošku Šrotu smo želeli zastaviti le nekaj vprašanj, kot na primer, zakaj je sam v zaporu, Igor Bavčar, ki je bil tudi obsojen v isti zadevi, pa ne. In ali se morda čuti odgovornega, da je Mercator končal v lasti Agrokorja, pivovarni Union in Laško pa Heinekena.