Nekdanja ministrica in zdajšnja profesorica na ljubljanski fakulteti za upravo meni, da so ji bile z objavo podatkov kratene ustavne pravice.

Trdila je tudi, da Komisija za preprečevanje korupcije za razkrivanje osebnih podatkov v Supervizorju nima pravne podlage, da ji ni dal možnosti podati svojega mnenja, navesti dejstev in dokazov ter da je objava podatkov vplivala na njen ugled in dostojanstvo.

Šlo je le za objavo podatkov, ne za preiskavo
Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. V sodbi, ki jo je pridobil časopis Delo, piše, da je KPK vodil postopek iz svoje pristojnosti, saj je zbiranje in tudi objava honorarjev fizičnih oseb v javnem sektorju lahko v neposredni zvezi z metodami za krepitev integritete, preglednosti, preprečevanja korupcije in nasprotja interesov v javnem sektorju.

Po presoji sodišča so podatki o honorarjih osebni podatki, vendar pa niti zakon o varstvu osebnih podatkov niti ustava ne določata, da bi moral organ, ko začne zbirati osebne podatke javnega uslužbenca ali funkcionarja, po uradni dolžnosti to osebo obvestiti in jo pozvati k odgovoru.

Šlo je namreč le za objavo podatkov, ne pa tudi za preiskavo. To je KPK uvedel šele pozneje in "še ni v fazi, ko bi komisija izdelala osnutek ugotovitev".

Časovna omejitev ne velja
Poleg tega ima komisija po mnenju sodišča dovolj določno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov. Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil brezplačno posredovati komisiji vse podatke, tudi osebne in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog komisije. Po zakonu je objava lahko sestavni del obdelovanja osebnih podatkov.

Sodišče je zavrnilo tudi ugovor, da KPK podatkov za leti 2003 in 2004 ne bi smel več imeti. Komisija nima časovnih omejitev za objavo podatkov o honorarjih. Omejitev se nanaša zgolj na hrambo podatkov pri upravi za javna plačila.

KPK z odločitvijo zadovoljen
S KPK-ja so sporočili, da je odločitev sodišča v skladu s pričakovanji in kaže na pravilnost in zakonitost dela komisije.

Setnikar Cankarjeva, ki se bo na razsodbo pritožila, je podala odstop po tistem, ko je KPK objavil podatke o velikanskih honorarjih v visokem šolstvu. Od leta 2003 do 2015 je poleg redne plače na fakulteti dobila še 636.000 evrov izplačil po avtorskih in podjemnih pogodbah, od tega slabih 542.000 od matične fakultete.