Gre za primer domnevno spornih transakcij, pri katerih je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB-ju, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar.

"Nacionalni preiskovalni urad je na naše tožilstvo podal poročilo, saj v tem primeru ni ugotovil podlage za podajo kazenske ovadbe in smo ta del predkazenskega postopka na našem tožilstvu zaključili s sklepom o zavrženju," so navedli na tožilstvu.

Policija je kriminalistično preiskavo nakazil iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB-ju v letih 2009 in 2010 julija 2017 znova odprla na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin, potem ko v prejšnji preiskavi ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja. Šlo naj bi sicer za približno milijardo dolarjev, nakazanih v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije.

Preiskava suma pranja denarja še poteka, so še pojasnili na tožilstvu.

Preiskava v DZ-ju kazala v smer NLB-ja

Zadevo je pod drobnogled vzela tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odgovornost za nastalo stanje pripisala takratnim organom vodenja in nadzora v NLB-ju.

Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Jani Möderndorfer (SMC) je v javnem delu ugotovitev končnega poročila prst usmeril v takratne organe vodenja, pri čemer je imel po njegovih besedah največjo odgovornost nekdanji član uprave NLB-ja Miran Vičič.

V primeru NLB-ja je komisija ugotovila, da v večini primerov ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja, zato jih je bilo težko odkriti.

"Komisija ocenjuje, da se je v NLB zgodila t. i. iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države," je dejal Möderndorfer in pojasnil, da je šlo za shemo transakcij iranskih državnih bank prek Slovenije, ko je bil Iran na seznamu držav s sankcijskim režimom in nato z embargom.