Črna gradnja na Parecagu. Foto: MMC RTV SLO
Črna gradnja na Parecagu. Foto: MMC RTV SLO

Zakaj so Türkovi zahtevo za legalizacijo umaknili, ni jasno, saj tega jim na upravni enoti ni treba pojasnjevati. Vitoslav Türk se je na telefon oglasil, ko smo se mu predstavili, pa je odložil slušalko in se na poznejše klice ni več odzival.

Že od našega razkritja, da so razkošno posest na Parecagu zgradili na črno, Turkovi zatrjujejo, da bodo dokazali, da so gradili po črki zakona, hkrati pa so, paradoksalno, na pristojne organe vlagali zahteve za legalizacijo. Njihovi zahtevki in pritožbe so bili do zdaj zavrnjeni, upravni spor pa še ni končan.

Spet bi dobili košarico
Potem ko je upravna enota enkrat že zavrnila njihov zahtevek za spremembo gradbenega dovoljenja, saj je inšpekcija ugotovila, da ne gre za neskladno, pač pa za tipično nelegalno gradnjo, so Türkovi pred poletjem poskusili še enkrat in tokrat zahtevali gradbeno dovoljenje. Z dokumentacijo so poskušali dokazati, da so do njega upravičeni. Zakaj so se nato tik pred koncem postopka odločili za umik, na upravni enoti ne želijo špekulirati. Po naših informacijah pa naj bi upravna enota, če bi postopek izpeljala do konca, Türkove znova zavrnila, saj gradnja oziroma legalizacija takih objektov na kmetijskem zemljišču ni mogoča in ne bo niti v bližnji prihodnosti.

Vse je nared, a Türkovi še niso na vrsti
Medtem pa bi lahko gradbeni inšpektorji že začeli rušiti. Sklep o odstranitvi nelegalnih objektov je že nekaj časa pravnomočen. Znani so tudi stroški rušenja, ki jih bo založil inšpektorat, nato pa terjal od Turkovih.

Zakaj na Parecagu še niso prižgali strojev in kdaj jih bodo, ni znano, saj vrstnega reda in datumov ne razkrivajo, ker bi to oviralo njihovo delo.

Piranska občina se nasploh duši v črnih gradnjah, predvsem po zaslugi neučinkovite zakonodaje. Razmere naj bi uredil nastajajoči gradbeni zakon.

Najučinkovitejši je udarec po žepu
Zanimiv je primer črne gradnje nad Strunjanom, ko je piranska upravna enota črnograditelju naložila plačilo za uzurpacijo in degradacijo prostora, ker je nelegalno postavil dva večja zidova. Kazni ni plačal, zato je prišla nova položnica in za njo še druge, dolg je rastel in na koncu narastel na 25.000 evrov, črnograditelju pa je bilo jasno dano vedeti, da bo sledila izvršba na njegovem računu. Na koncu je zidova porušil sam in se pogodil za bistveno nižjo kazen.
"Črnograditeljstvo bo izgubilo zagon, ko bodo ljudje spoznali, da se jim to ne izplača. Ko bodo dobivali visoke kazni za nelegalno početje in zraven prejeli še signal, da se z nobeno pritožbo in zlorabo drugih mehanizmov ni mogoče izogniti plačilu in bo sledila izvršba. Najboljša ročna zavora za črnograditeljstvo je, ko te udarijo po žepu," je prepričan vodja piranske upravne enote Ivan Seljak.