21. decembra 2007 je 'padla' slovenska meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Foto: EPA
21. decembra 2007 je 'padla' slovenska meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Foto: EPA
Meja med Italijo in Švico
Kot zadnja se je 'schengenu' pridružila Švica, v prihodnjih letih pa ji bodo sledili še Ciper, Romunija in Bolgarija. Foto: EPA

Prostemu pretoku ljudi, ki ga nič več ne ovirajo pregledi na mejah, se je v naslednjih 15 letih pridružilo še 17 članic Evropske unije, med drugim 21. decembra 2007 tudi Slovenija.

Pet izjem Evropske unije in tri nečlanice
Trenutno nevizni sistem prestopanja državnih meja velja za vse članice Evropske unije razen za Veliko Britanijo in Irsko, ki sta si izborili izključitev iz območja, medtem ko novejše članice Ciper, Bolgarija in Romunija še ne izpolnujejo vseh zahtevanih kriterijev za uveljavitev schengenskega sporazuma.

Območju so se v preteklih letih priključile tudi tri države, ki niso članice EU-ja - Islandija, Norveška in Monaco -, in Švica, ki je konec leta 2008 postala zadnja priključena država. Z izjemo naključnih policijskih in carinskih kontrol na letališčih, železniških postajah in avtocestah ni več mejnega nadzora na notranjih meja območja, zato pa je dosti strožji in poostren nadzor na zunanjih mejah "schengena".

Prosti pretok 400 milijonov ljudi
Carinskega nadzora zaradi posebnega sporazuma ni tudi na mejah štirih evropskih žepnih državic: Andore, Monaka, San Marina in Vatikana. V schengenskem območju zdaj živi približno 400 milijonov ljudi, ki prebivajo na 4,3 milijona kvadratnih kilometrov.

Odprta vrata lajšajo pot do azila
Schengen pa ni samo olajšal turističnih, poslovnih in zasebnih potovanj, temveč je prispeval k večji povezanosti Evrospke unije na več ravneh. "Dvig notranjih meja je prispeval k sprejemu vsesplošnih EU-pravil, ki uravnavajo preseljevanje, pravico do azila in sodelovanje različnih državnih policij," o posledicah "schengena" razlaga Daniela Kietz, predstavnica nemškega inštituta za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Prosilci za azil iz tretjih držav izkoriščajo odprte meje za iskanje države gostiteljice, ki ponuja najboljše življenjske razmere in predvsem lažjo pot do azila. To je povzročilo, da imajo nekatere države nesorazmerno visoko število prosilcev za azil. Ko se najugodnejša država "zasiti", se tako val prošenj obrne k naslednji državi.

Odvečen strah pred porastom kriminala
Eden največjih strahov ob odpravi mejnih kontrol je bila bojazen pred porastom kriminala in poslabšanjem vsesplošne varnosti. Vendar se presenetljivo niti ena članica območja v preteklih 15 letih ni pritožila nad večjim porastom kriminalitete. Vzrok za to sta dobro medsebojno sodelovanje in pomoč policij, ki so se hitro odzvale in organiziranemu kriminalu preprečile neovirano rast.

"Schengen je zgodba o uspehu"
Uveljavitev in razširitev schengenskega območja je bil v zadnjem desetletju in pol eden izmed osrednjih ciljev Evropske unije in tudi eden izmed tistih, ki je tudi najbolj uspel v vsakdanjem življenju. "Že na začetku so bili veliki izzivi, toda 15 let pozneje lahko mirno trdimo, da je to zelo uspešna zgodba," je prepričan predstavnik Evropske komisije Michele Cercone.