Razkritje afere, da naj bi Facebook omogočil dostop do najrazličnejših podatkov, menda celo 87 milijonov njegovih uporabnikov, s katerimi naj bi skušali vplivati na ameriške volitve, je močno odmevalo tudi po Evropi. Še posebej, ker se je EU že pred meseci odločil, da bo sprožil pravo vojno proti t. i. lažnim novicam.

Mnoge evropske vlade se bojijo, da bi lahko poplava zavajajočih vesti vplivala na izide volitev. Zelo zaskrbljeni so tudi v Bruslju. V članicah EU-ja bodo prihodnjo pomlad evropske volitve, in vsekakor si ne želijo, da bi se na nepošten račun okrepile evroskeptične stranke.

Predstavnik za stike z javnostjo Evropskega parlamenta Jaume Duch Guillot je konec marca ob gospodarskem forumu v Madridu, kot so tedaj poročali mediji, dejal, da bo pred prihajajočimi evropskimi volitvami Evropski parlament sprožil "nenevtralno“ medijsko kampanjo, s katero naj bi se spoprijel z lažnimi novicami.

"Problematika zavajajočih informacij je bistvenega pomena, toda navsezadnje ni nekaj novega. Lažne novice, povezane z evropskimi vprašanji, se pojavljajo že dolgo časa. Ne nazadnje je brexit rezultat 30-letnih napačnih informacij," je opozarjal generalni direktor za komunikacije v Evropskem parlamentu.

"Novo je predvsem to, da se številne lažne novice ne ustvarijo znotraj, temveč najverjetneje nekje zunaj EU-ja," je dodal. "To nas zelo skrbi, zlasti pred prihajajočimi evropskimi volitvami, ker so to zelo občutljive volitve".

Glavni razlog za občutljivost naj bi bil po njegovem mnenju v tem, da so evropske teme na splošno neznane, zato je "obveščanje ljudi z lažnimi podatki o Evropski uniji lažje, saj po navadi nismo dovolj obveščeni o EU-ju, da bi razlikovali med tem, kaj je resnično in kaj je napačno, je po poročanju Euroactiva še pojasnil Duch Guilloit. On predvideva, da bodo evropske volitve še posebej težavne, saj lažne novice ne bodo prihajale skozi "ena sama vrata", temveč se bodo ob volitvah pojavljale v 27 članicah EU-ja.

Omejitev družbenih omrežij med volilno kampanjo?
Evropski parlament se je pridružil Evropski komisiji, ki je sprejela akcijski načrt za boj proti lažnim informacijam. Čeprav se Združeno kraljestvo poslavlja od Evropske unije, je zadnji britanski evropski komisar Julian King, pristojen za varnost Unije, pozval k ukrepanju proti medmrežnim korporacijam, ki zajemajo velike količine osebnih podatkov. Po njegovem mnenju bi morali izdelati jasen načrt, kako lahko družbena omrežja delujejo med političnimi kampanjami, je poročal britanski časnik Guardian. Nova pravila naj bi v Bruslju predstavili še pred evropskimi volitvami.

King naj bi v svojem pozivu, ki ga je poslal evropski komisarki za digitalno gospodarstvo in družbo Mariji Gabriel, pristojni za EU-jev odziv na lažne novice, opozoril, da psihometrično usmerjene dejavnosti, s katerimi se je ukvarjalo analitično podjetje, vpleteno v afero Facebook, lahko ustvarijo predogled različnih motečih učinkov, kot so dezinformacije, in bi lahko imeli vpliv na delovanje liberalnih demokracij.

Ob tem je še pozval k omejitvam zajemanja zasebnih podatkov v politične namene in k večji preglednosti notranjih algoritmov, ki jih medmrežne platforme uporabljajo za spodbujanje zgodb, in k razkrivanju, kdo jih podpira.

Idealistična in represivna politika
Politiki so vsaj na videz precej idealistični glede boja proti lažnim novicam. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že napovedal, da bo prepovedal lažne novice med volilnimi kampanjami.

Malezija pa je nedavno postala ena prvih držav na svetu, ki je uvedla zakon proti lažnim novicam, čeprav jo je OZN pozval, naj ne uvaja takšnih ukrepov tako hitro. Po novi malezijski zakonodaji so lahko producenti lažnih novic obsojeni na zaporno kazen do šest let. To je sprožilo precejšnje nelagodje glede omejevanja svobode govora pred volitvami. Tudi sosednji Singapur se namerava represivno postaviti zoper zavajanje javnosti z izmišljenimi novicami, in kot je poročal Bloomberg, razmišlja o podobnih ukrepih, kot jih uporablja za boj proti drogam.

Kaj so sploh lažne novice in kako ogrožajo EU?
Na to vprašanje je skušala na začetku meseca odgovoriti strokovna skupina na visoki ravni, ki jo je lanskega novembra ustanovila Evropska komisija. Omenjena skupina strokovnjakov z različnih področij, v njo je bil na podlagi samokandidature izbran tudi nekdanji slovenski minister Žiga Turk, je sredi marca objavila poročilo o svojih dognanjih.

Kakšna so bila ključna dognanja? Med drugim so ugotovili, da je izraz lažne novice (fake news) neustrezen, ker gre v bistvu za dezinformacije, ki pa lahko vključujejo tudi vsebine, kjer se izmišljene informacije prepletajo z resničnimi dejstvi.

Javnosti so glede boja proti dezinformacijam navedli nekaj priporočil, kot so krepitev preglednosti, spodbujanje medijske pismenosti, oblikovanje orodij za spoprijemanje z dezinformacijami, zagotavljanje raznolikosti in trajnosti v medijskem ekosistemu ter nadaljevanje raziskave o učinku dezinformacij in ukrepanju proti temu pojavu.

Skupina se je zavzela tudi za kodeks desetih načel za delovanje spletnih platform in družbenih omrežij, na primer, da naj se zavežejo, da bodo okrepili vidnost zaupanja vrednih informacij konvencionalnih medijev in dostop do teh informacij, ter naj bolje pojasnijo, kako algoritmi izbirajo novice na njihovih platformah. Na drugi strani pa so opozorili, da se je za vsako ceno treba izogniti cenzuri.

Novi novinarski standardi
Priporočila, kako stopiti na rep lažnim novicam, je na začetku tega tedna podala tudi organizacija Novinarji brez meja. "V novem javnem prostoru, v katerem lažne informacije krožijo hitreje kot prave, resnične novice, branjenje novinarstva zahteva ustavitev tega trenda, tako da se da prednost vsem, ki proizvajajo zanesljive novice in informacije, ne glede na njihov status," je dejal Christophe Deloire iz RSF.

Pričakovani standardi naj bi odražali preglednost lastništva medijev in virov, njihovih prihodkov ter novinarske metode, ki spoštujejo etične norme in neodvisnost.

Njihova organizacija pa naj bi postala postala prostovoljni vodilni usmerjevalnik medijske samoregulacije in dobrih praks za vse tiste, ki izdelujejo novinarske vsebine, od posameznih blogerjev do mednarodnih medijskih skupin. Sprejetje standardov pa naj bi utrl pot k certifikacijskemu procesu.

"Izdelali smo samoregulacijski mehanizem, ki temelji na globalni analizi novic in informacij in omogoča povezovanje etičnih in ekonomskih vprašanj. Prepričani smo, da bo naša pobuda pripomogla k spodbujanju integritete v javni razpravi ob zagotavljanju najširšega pluralizma in neodvisnosti", je dodal Deloire. Njihov "mehanizem“ pa bi lahko bil pregleden instrument za javno financiranje medijev ter orodje za regulacijske organe.