Bruselj je prepričan, da je potreben skupen evropski pristop pri ravnanju s slabimi naložbami bank, zato je Evropska komisija predstavila smernice za države članice pri ukrepih za stabilizacijo finančnega sektorja.

Prav zaradi slabih naložb imajo banke velike izgube, saj so med finančno krizo izgubile na vrednosti. Med slabimi naložbami so tudi različne vrste vrednostnih papirjev, ki temeljijo na ameriških drugorazrednih hipotekarnih posojilih.

"Z reševalnimi svežnji za bančni sektor smo že naredili pomembne korake proti finančni stabilnosti. Zdaj pa potrebujemo preglednost, razkritje in pravilno vrednotenje slabih naložb, da se očistijo bančne bilance in odgovori na resnične vzroke trenutnega pomanjkanja zaupanja v finančnem sektorju," je ob predstavitvi smernic poudarila evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes.

"Naše delo bo končano, če bodo imela podjetja in gospodinjstva dostop do posojil, ki so osnovno gonilo gospodarske dejavnosti. Ustrezno ravnanje s slabimi naložbami bank je ključno za dosego tega cilja, za obnovo zaupanja in za zagotovitev postopnega okrevanja gospodarstva," meni komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.

Podaljševanje krize z napol mrtvimi bankami
Evropski komisar za notranji trg in storitve Charlie McCreevy je pojasnil, da ob neustreznem ukrepanju tvegamo podaljšanje krize z napol mrtvimi bankami, ki niso zmožne opravljati koristne vloge v naših gospodarstvih.

V smernicah za ravnanje s slabimi naložbami bank Evropska komisija predlaga več metod. Med drugim predlaga državni nakup slabih naložb - rešitev pod nazivom "slabe banke" -, sheme za zavarovanje ali hibridne rešitve. Smernice vsebujejo tudi metodologijo za vrednotenje slabih naložb, kar je ena poglavitnih težav pri ravnanju z njimi, določena pa je tudi ustrezna višina provizij za morebitno državno pomoč.

Tako bi morale banke pred državnim posredovanjem razkriti svoje slabe naložbe, pri čemer bi obveljalo načelo njihove realne ekonomske vrednosti in ne tržne. Vrednotenje bi izvajali neodvisni strokovnjaki pod nadzorom bančnih nadzornikov, končno mnenje pa bi podala Komisija.

Pri državnem posredovanju je predlagana ustrezna delitev stroškov pomoči med delničarji bank, upniki in državo, ki mora biti upravičena do ustrezne provizije in ta mora biti vsaj enaka donosu državnega kapitala. Med predlogi je tudi, da država ob bank, ki bi bile deležne pomoči, zahteva prestrukturiranje.

C. R.