"Moj namen je popraviti gospodarske in socialne razmere v Evropi," je poudaril Jose Manuel Barroso in dodal, da je v EU-ju po tem, ko ga je prizadela gospodarska kriza, več strinjanja o potrebi po usklajevanju. Dejal je še, da je prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy že napovedal sodelovanje, kar zadeva omenjeno strategijo.

Navzoči razpravljalci so izpostavili vprašanje nesodelovanja držav članic pri strategiji rasti in vzpostavitvi novih delovnih mest. "Problem je, da nimamo dovolj korenčkov in palic, da bi disciplinirali države članice," je dejala finska poslanka Liisa Jaakonsaari.

Financiranje znanosti tudi iz nacionalnega proračuna
Več poslancev je izpostavilo tudi vprašanje raziskav in razvoja. Barroso je menil, da so znanost in raziskave ključnega pomena pri oblikovanju bolj konkurenčnega gospodarstva, ki je tudi eden izmed ciljev nove strategije. Ob tem je izpostavil, da razvojni projekti ne potrebujejo izključno financiranja iz zasebnega sektorja, temveč tudi financiranje iz nacionalnega in evropskega proračuna.

Poudarek na malih in srednjih podjetjih
Na vprašanje poslanke Frederique Ries (ALDE), ali se lahko zaveže, da bo v prihodnje veljalo načelo, da se najprej pomisli na mala podjetja, je Barroso odvrnil, da je bila to že prednostna naloga njegove prejšnje komisarske ekipe in bo ostala še naprej. Prav tako bo to ena izmed prednostnih nalog strategije 2020. "Mala in srednja podjetja ustvarjajo delovna mesta," je poudaril.

Na očitke, da EU ni najslabši na svetu, kar zadeva toplogredne izpuste, ampak z visokimi standardi le zmanjšuje svojo konkurenčnost, pa je predsednik Evropske komisije dejal, da ima EU sicer manj izpustov toplogrednih plinov na prebivalca kot ZDA, a več kot Indija ali Kitajska. "Postaviti moramo take standarde, da ne ogrozimo delovnih mest," je bil odločen.