Barroso upa, da bodo dogovor o proračunu dosegli v 15 dneh od predstavitve predloga. Foto: EPA
Barroso upa, da bodo dogovor o proračunu dosegli v 15 dneh od predstavitve predloga. Foto: EPA

V novem predlogu bo komisija upoštevala kompromis Evropskega parlamenta in držav članic, naj se proračun v primerjavi z letošnjim poveča za 2,91 odstotka. Barroso upa, da bo dogovor dosežen v 15 dneh po predstavitvi predloga.

Zelo enotna razprava evropskih poslancev je trajala dobri dve uri in v njej so v glavnem potrdili, da bodo vztrajali pri svojih stališčih, s katerimi se države članice do zdaj niso strinjale, zato je spravni postopek 15. novembra propadel. Prvak največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul, je izrazil prepričanje, da je dogovor še mogoč, in izrazil upanje, da bo peščica držav, ki je do zdaj blokirala dogovor, k vprašanju pristopila resneje in bolj politično.

"Če bodo kršili naše pravice, lahko nehamo delati"
Vodja evropskih socialistov Martin Schulz je povedal, da gre za pravice Evropskega parlamenta, ki je dejansko pristojen za odločanje o denarju davkoplačevalcev, ne pa vlade držav članic. "Če bomo dovolili, da se kršijo naše pravice, lahko kar nehamo delati," je dejal in opozoril, da brez dogovora o proračunu ne bo pomembnih evropskih projektov, kot so Iter, Galileo in evropska diplomatska služba.

Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je ob tem poudaril, da sprejemanje proračuna ne sme biti eno navadno barantanje, in opozoril, da takšno ravnanje "ubija duh Unije". Prvak evropskih Zelenih Daniel Cohn-Bendit pa je dejal, da za zahteve parlamenta velja načelo "vzemi ali pusti". Pogajanja tako po njegovih navedbah lahko trajajo tudi "dva, tri, štiri mesece", torej dokler zahteve ne bodo sprejete.

Glasovanje v četrtek
Evropski poslanci bodo o resoluciji glede proračuna Unije za prihodnje leto glasovali v četrtek. Evropski parlament namreč zahteva sodelovanje v vseh fazah razprave o prihodnjem večletnem proračunu Unije, razpravo o spremembi pridobivanja lastnih virov za proračun, ki vključuje vprašanje evropskega davka, in prožnejši proračun za prihodnje leto.

Po Lizbonski pogodbi sta Evropski parlament in Svet, ki združuje države članice, enakovredna sogovornika pri sprejemanju letnega proračuna. To dejstvo se je v realnosti izrazilo tako, da so prva pogajanja o letnem proračunu po uveljavitvi nove pogodbe propadla, v razpravi pa je bilo slišati le malo mnenj, da je odgovornost za neuspeh pogajanj na obeh straneh.