Vrh se je izkazal za res majhnega, saj predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu poleg predsedujoče trojice - Janše, portugalskega premierja Joseja Socratesa in nemške kanclerke Angele Merkel - ni uspelo zbrati še dveh držav, ki sta ustavo zavrnili (Francija in Nizozemska) in dveh evroskeptičnih držav(Češka in Poljska). Tam je bil še Hans-Gert Pöttering, predsednik Evropskega parlamenta. Pöttering je bil po srečanju mnenja, da vsi "stojijo zelo blizu skupaj".

Janez Janša je ocenil, da si Slovenija želi preboja na junijskem vrhu, saj bi to olajšalo tudi njeno predsedovanje. V primeru, da ne bo dogovora, bo vzdušje manj optimistično in ugodno za reševanje drugih vprašanj, še meni premier, ki dodaja, da so tudi okoliščine ugodne za dosego dogovora, in sicer v luči gospodarskih razmer in rezultatov volitev v Franciji.

Vrh ni všeč Merklovi, saj ji Barroso z organiziranjem pogovorov o ustavi hodi v zelje. Nemci tako skušajo v Bruslju in prek medijev zmanjšati njegov pomen. Nemčija namreč poskuša krizo v zvezi z ustavno pogodbo rešiti za zaprtimi vrati, vrh, kot je ta, pa spodbuja v javnosti vse večje apetite po tem, da se seznani s tem, kaj bo v ustavi in kako jo bodo oblikovali. Vrh se bo končal v nedeljo.

Netransparentnost lahko naleti na odpor javnosti
Dokaj netransparenten način pisanja tega dokumenta spominja tudi na oblikovanje skupne berlinske izjave, ki so jo voditelji podpisali v Berlinu na praznovanju ob 50. letnici podpisa Rimske pogodbe. Izjava je bila neznanka vse do zadnjega, mnogi pa so jo nato zaradi prevelikega popuščanja in kompromisarstva označili za prazno, čeprav so voditelji nenehno prepričevali, da je dobra.

Zanke na vsakem koraku
V njej je bila tudi zaveza, da bo EU dosegel dogovor o nadaljnji sestavi in delovanju (torej novi pogodbi) do leta 2009. Socrates je v Sintri Merklovo po navedbah diplomatskih virov pozval, naj nemško predsedstvo natančno opredeli mandat za pogajanja o novi pogodbi. Ta naj bi potekala ravno med portugalskim predsedovanjem, ki sledi nemškemu. Če bi si dogodki sledili po načrtu, bi bilo mogoče, da bi novo ustavno pogodbo podpisali ravno med slovenskim predsedovanjem. Ključno za to bo srečanje šerp, to je nacionalnih predstavnikov za pogajanj o ustavni pogodbi, v torek v Berlinu. Podpis med slovenskim predsedovanjem je glede na to, da za Slovenijo predseduje ravno Francija, skorajda pobožna želja, saj bi bil podpis v Franciji poln simbolike in uspeh Francije, ki ga bo "prišlekom" iz Vzhoda težko prepustila.

Zna pa se zaplesti že pri Poljski, ki naj bi na ustavo dala celo veto, če ji bodo zmanjšali moč pri glasovanju pri odločanju v EU-ju, saj imajo zdaj po pogodbi iz Nice veliko večjo moč, kot bi bilo realno. Možnosti sta dve. Prva je ta, da se sklene gnili kompromis in da Evropa dobi še eno skropucalo v smislu pogodbe iz Nice, lahko pa ob vetu pogajanja propadejo, s čimer se sprejetje pogodbe premakne, s tem pa se zanika vsebina berlinske izjave in onemogoči pristop novih članic.

Vseevropski referendum?
Zanimivo bo videti, kaj se bo za zaprtimi vrati skuhalo, lahko tudi kaj smrdljivega, čeprav bo servirano na čistem pladnju. Javnost se lahko obrne proti ustavi, če ji ta na koncu ne bo všeč oziroma če ji ne bo všeč način oblikovanja pogodbe, ki bo začrtala nadaljevanje širitve Unije in njeno delovanje, ki je po učinkovitosti že zdaj na psu.

Oblikovale so se tudi že pobude, med njimi ta, da bi ob sprejetju nove pogodbe pripravili vseevropski referendum, in to v vseh državah na isti dan.

Mitja Kandare