Vlada je evropski komisiji za evropskega komisarja za znanost in raziskave tudi v novem mandatu predlagala Janeza Podobnika. Ne ve se še, kateri resor bo Potočnik prevzel, saj je odločitev o razdelitvi resorjev, kot tudi dokončna odločitev o sprejemu njegove kandidature, v rokah predsednika evropske komisije. Foto: EPA
Vlada je evropski komisiji za evropskega komisarja za znanost in raziskave tudi v novem mandatu predlagala Janeza Podobnika. Ne ve se še, kateri resor bo Potočnik prevzel, saj je odločitev o razdelitvi resorjev, kot tudi dokončna odločitev o sprejemu njegove kandidature, v rokah predsednika evropske komisije. Foto: EPA
Faymann
Avstrijski kancler Werner Faymann podpira zdajšnjo komisarko Benito Ferrero-Waldner. Foto: EPA
Jose Manuel Barroso
Tudi Barroso je bolj naklonjen Ferrero-Waldnerjevi, in sicer zato, ker za sestavo novih komisarjev potrebuje zadostno kvoto žensk. Foto: EPA

Kadrovske razprave na vrhu EU-ja, ki bo 29. in 30. oktobra v Bruslju, se po navadi podaljšajo v dolgotrajna pogajanja - zato jim pravijo tudi "noči dolgih nožev". Poznavalci ne verjamejo, da bi Barossu do prihodnjega tedna uspelo sestaviti trdno listo, še posebej zato, ker vzporedno poteka tudi usklajevanje o kandidatih za novega predsednika EU-ja in zunanjega ministra, ki bo hkrati podpredsednik Komisije. Dokončne kadrovske odločitve bodo po vsej verjetnosti znane na izrednem vrhu EU-ja konec novembra.

Nesoglasja tudi v avstrijski koaliciji
Bitka za imenovanje komisarja EU-ja, ki ga predlaga članica, potem pa resorno umesti predsednik Komisije, kar mora nazadnje potrditi Evropski parlament (EP), ni nikjer srditejša kot v Avstriji. Medtem ko drugod taktizirajo okoli imen, saj ima pet največjih članic v mislih tudi zasedbo ene izmed novih funkcij, se vlade po navadi hitro poenotijo okoli "svojega" komisarja. Le v Avstriji se je vnel hud spopad zaradi imena tako v veliki vladni koaliciji avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) in Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) kot tudi znotraj same stranke ÖVP.

Dogovor je namreč bil, da ima pravico kandidiranja ÖVP (iz katere sta prišla tudi zdajšnja komisarja), o imenu kandidata pa se morajo poenotiti v vladi. Ker gre za občutljiva kadrovska vprašanja, ki naj bi omogočila ali povzročila tudi rekonstrukcijo vlade, se v heterogeni vladi nikakor ne morejo poenotiti. Razklan je tudi ÖVP.

Pomembno vlogo igra usoda dozdajšnje komisarke Ferrero-Waldnerjeve - nekdanji zunanji ministrici in predsedniški kandidatki so na koncu njenega bruseljskega mandata iskali funkcijo tudi v UNESCU, a tam ni bila uspešna.

Barroso Avstriji ponudil kmetijski resor
Prvotni kandidat ÖVP-ja je bil zdajšnji predsednik stranke in nekdanji gospodarski minister Molterer, ki mu socialni demokrati očitno niso naklonjeni. Ko je pred tednom dni Dunaj obiskal Barosso, je od kanclerja Wernerja Faymanna in podkanclerja Proella dobil različni imeni, ki nista bili potrjeni v vladi. Vsak se je zavzemal za svojega kandidata, pri čemer se je kancler (SPÖ) močno zavzel za drugi mandat Ferrero-Waldnerjeve. Barosso ji je naklonjen predvsem zato, ker si prizadeva za zagotovitev ustrezne kvote žensk, s čimer ima težave. Proell je predlagal Molotererja.

Barosso je Avstriji ponudil resor kmetijstva, ki je finančno med najpomembnejšimi in ga je predtem že vodil Avstrijec Fischler. Ker je očitno nastal hujši spor med avstrijskima predlagateljema, se je Barosso na koncu pritožil predsedniku republike Fischerju, rekoč da je tako težko nadaljevati - za kmetijski resor se močno potegujejo tudi Romuni.

Avstrijci imajo v EU-ju posebno hipoteko, saj so bili kmalu po pridružitvi Uniji leta 1995 deležni bojkota drugih članic zaradi sodelovanja Haiderjeve stranke v vladi.

Rešitev – tretji?
Medtem se v dunajskih političnih krogih, ki se pripravljajo na predsedniške in pomembne lokalne volitve, očitno oblikuje kompromisna rešitev – zdajšnji minister za znanost Johannes Hahn. Če bi se vsi strinjali glede njegove kandidature, bi lahko kancler preoblikoval vlado in si privoščil zamenjave, ÖVP pa bi izgubil ustreznega kandidata na dunajskih volitvah …

Avstrijski kompromis se usmerja naravnost na položaj, ki ga je vodil slovenski evropski komisar za znanost in razvoj Janez Potočnik. Znanost in raziskovanje v letnem proračunu EU-ja predstavljata tretjo najvišjo postavko (130,9 milijarde evrov), zato je mesto prestižno in vplivno.