Johnson je odstopil le nekaj ur po tem, ko je odstopno izjavo podal minister za brexit David Davis, ki se ni strinjal z novimi pogajalskimi izhodišči, ki jih je v petek pripravila vlada premierke Therese May.

Johnson: Korakamo proti statusu kolonije EU-ja
Johnson je v odstopnem pismu Mayevi med drugim zapisal, da "sanje o brexitu umirajo" in da njen načrt predvideva nekakšen "polovičen brexit, kjer bi bilo veliko sektorjev britanske ekonomije še vedno vpetih v sistem EU-ja, pri čemer pa Velika Britanija ne bi imela več vpliva na ta sistem. Zato korakamo proti statusu kolonije". Johnson se s tem ne strinja. Kot je zapisal, je v petek spoznal, da ima v vladi premalo somišljenikov, zato je ugotovil, da mora oditi. Johnson se je vse od petkovega zasedanja vlade, kjer je sprejela načrt za trgovanje po brexitu, izogibal javnosti. V ponedeljek bi moral sicer kot gostitelj sodelovati na vrhu o Zahodnem Balkanu v Londonu, a se ni prikazal.

Johnson odločen zagovornik brexita
Odstop Johnsona bi po mnenju BBC-jeve urednice Laure Kuenssberg že tako zahtevne odnose znotraj vlade lahko pripeljal v polno politično krizo, ki bi lahko zamajala položaj Mayeve na čelu vlade. Johnson, nekdanji župan Londona, je bil namreč v referendumski kampanji odločen zagovornik "trdega odhoda" iz EU-ja. S sedeža britanske vlade na Downing Streetu 10 so se Johnsonu zahvalili za delo in dodali, da bo njegov naslednik imenovan v kratkem.

Cilj Mayeve po brexitu: Tesen odnos z EU-jem in zavarovati delovna mesta
Mayeva je v ponedeljek popoldne v britanskem parlamentu potrdila, da z Davisom in Johnsonom niso imeli enakih stališč glede pogajanj o izstopu Velike Britanije iz EU. "Ne strinjamo se glede najboljše poti, kako izpolniti našo skupno obvezo spoštovanja rezultata referenduma," je dejala, hkrati pa branila svoja pogajalska izhodišča za brexit. Kot je pojasnila, je njen cilj po izstopu še naprej negovati tesne odnose z EU-jem in zavarovati delovna mesta. "To je pravi dogovor za Veliko Britanijo," je zagotovila. Dodala je, da se mora vlada vseeno pripraviti na vse mogoče razplete brexita, tudi takšnega brez dogovora.

Corbyn: Smo v vladni krizi
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je kritiziral premierko, da je po kaosu v vladi izgubila vso kredibilnost. "Kako lahko nekdo zaupa premierki, da bo sklenila dober dogovor s 27 evropskimi vladami, če ne more uskladiti niti dogovora znotraj svojega kabineta," je vprašal poslance. Opozoril je, da trenutna vlada gotovo ne more skleniti dobrega dogovora z Brusljem, saj so bili v dveh letih od referenduma deležni le govorov, notranjih bojev v kabinetu in pomislekov. "Smo v vladni krizi, dva ministra sta odstopila in nam še vedno ni jasno, kakšen bo prihodnji odnos z našo sosedo in najpomembnejšo partnerko," je dodal.

Farage pozval k odstavitvi Mayeve
Johnsonov odstop je pozdravil nekdanji vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage, ki je ob tem na Twitterju pozval k odstavitvi Mayeve in nadaljevanju brexita.
Hammond podpira Mayevo
Davis, ki je znan kot zagovornik popolnega izstopa iz EU-ja, je že pred petkovim zasedanjem vlade posvaril, da je predlog premierke neizvedljiv in da ga bo Bruselj zavrnil. Je pa v nasprotju z Davisom in Johnsonom polno podporo Mayevi in njenemu načrtu za brexit izrazil britanski finančni minister Philip Hammond: "Načrt Therese May ima mojo popolno podporo. Gre za predlog, ki daje prednost službam in varuje prosperiteto našega naroda."

Tusk: Obžalujem, da ideja brexita ni odšla z Davisom in Johnsonom
S tvitom se je na odhod Johnsona odzval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk: "Politiki prihajajo in odhajajo, a problemi, ki so jih ustvarili, ostajajo. Obžalujem lahko le to, da ideja brexita ni odšla z Davisom in Johnsonom. A ... kdo ve? Tusk je dodal, da je problem brexita še vedno daleč od rešitve.

Sprejet načrt za trgovanje po brexitu
Mayeva je v petek vladi predložila pogajalska izhodišča, po katerih bi Britanija ostala članica skupnega trga za blago. Prav tako bi - zaradi meje med Irsko in Severno Irsko - ohranila carinsko unijo. Država naj bi iz EU-ja izstopila marca 2019, prehodno obdobje naj bi trajalo do konca leta 2020.

Časa za dogovor zmanjkuje
London in Bruselj sta v preteklih mesecih dosegla dogovor o dveh prednostnih ločitvenih vprašanjih, to je o pravicah 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva in o finančni poravnavi ter o prehodnem obdobju do konca leta 2020, ko naj bi Velika Britanija ob spoštovanju evropske zakonodaje ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, pri čemer pa ne bo več sodelovala pri odločanju Unije. Še vedno medtem ni dogovora o meji med Severno Irsko in Irsko. V vsakem primeru bo ločitveni sporazum veljal šele, ko se bosta uskladili o vsem in časa za to tudi zaradi izrazite notranje neenotnosti na Otoku zmanjkuje. Kakšna bo oblika nadaljnjih odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom in kako prosti bodo tokovi blaga, kapitala in ljudi med Otokom in Unijo, medtem še ni znano.