"EU izpolnjuje svoje zaveze. Sklad za pomoč Ukrajini naše besede spreminja v dejanja. S tem skladom bomo nadaljevali podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko vojaško agresijo, s čimer koli bo treba in dokler bo treba," je ob potrditvi sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Kot so zapisali na Svetu EU-ja, bo novoustanovljeni sklad povečal dodano vrednost EU-ja z zagotavljanjem obsežnejše in boljše operativne podpore Ukrajini. Osredotočil se bo na okrepitev skupnega naročanja orožja in opreme pri evropski in norveški obrambni industriji.

Članice so obenem spremenile pravila upravljanja EPF-ja, ki bodo omogočala večjo fleksibilnost v dobavnih verigah. Vključevale bodo lahko tudi podjetja, ki so bila ustanovljena ali pa imajo proizvodne zmogljivosti zunaj EU-ja oziroma Norveške. Po prehodnem obdobju bodo omejili delno povračilo stroškov za dobave držav članic.

EU se je kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini prvič strinjal, da bo financiral dobavo orožja državi, ki je v vojni. Od takrat je iz mirovnega instrumenta (EPF), v katerega članice prispevajo neposredno, namenil 6,1 milijarde evrov.

Zaradi potreb Ukrajine in da bi lahko EU še naprej pomagal tudi drugim državam, so zgornjo finančno mejo instrumenta že nekajkrat zvišali. Ob upoštevanju tokratnega zvišanja bo zgornja meja za obdobje 2021–2027 znašala več kot 17 milijard evrov.

Prizadevanja za okrepitev EPF-ja z dodatnimi petimi milijardami evrov so se sicer zaradi nasprotovanja Nemčije in Francije zavlekla za več mesecev. V Berlinu so namreč vztrajali, da bi se morala nemška bilateralna podpora Ukrajini odšteti od njenega prispevka instrumentu, v Parizu pa so zahtevali, da se denar povrne samo za orožje, proizvedeno v Evropi.

Po navedbah diplomatov sta obe državi nato sklenili kompromis. Nemčiji naj bi se določen odstotek njene bilateralne podpore izravnal s financiranjem EPF-ja, Francija pa je zadovoljna z zavezo, da bodo države dajale prednost nakupom pri evropskih obrambnih podjetjih.

Slovenija podpira uporabo ruskega premoženja za nabavo orožja

Slovenija podpira predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino, je ob robu zasedanja povedala ministrica Tanja Fajon. Kot je pojasnila, Ukrajina v vsakem svojem nastopu pozove k vojaški pomoči. "To izčrpavanje obeh strani zelo dolgo traja. Ključna pomoč, ki jo danes Ukrajina potrebuje na bojiščih, je predvsem vojaška," je povedala.

Sprva se je sicer v razpravah o uporabi ruskega premoženja, ki so ga članice EU-ja zamrznile v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, omenjalo predvsem, da bi jih namenili za povojno obnovo te države.

Konec februarja pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen v govoru v Evropskem parlamentu zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.

Bruselj bo predlog pravne podlage glede uporabe teh sredstev po neuradnih informacijah predstavil še ta teden.

Članice EU-ja so sicer za zdaj sprejele le zakonodajno podlago, ki od finančnih ustanov zahteva, da prihodke, ki nastajajo pri upravljanju ruskega premoženja, dokumentirajo in upravljajo ločeno.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega več kot dve tretjini v EU-ju.

Fajon je sicer v današnji razpravi na ministrskem zasedanju znova podprla vsa mirovna prizadevanja, ki bi ob širši mednarodni podpori, predvsem t. i. svetovnega juga, privedla do mirovne konference, v naslednjem koraku pa tudi do udeležbe Rusije.

Sankcije zaradi smrti Navalnega

Ministri so se dogovorili o uvedbi sankcij proti 30 ruskim uradnikom, ki naj bi bili odgovorni za smrt ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, je po srečanju dejal Borrell. EU bo tako s sankcijami sledil ZDA in Združenemu kraljestvu ter bo za zaporniške uradnike, ki naj bi bili odgovorni za smrt Navalnega, uvedel prepoved potovanj v EU in zamrznitev sredstev. Imena sankcioniranih bodo objavljena po uradnem sprejetju sankcij v prihodnjih dneh.

Oster kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina Navalni je umrl 16. februarja v kazenski koloniji na skrajnem severu Rusije, kjer je prestajal 19-letno zaporno kazen zaradi "ekstremizma". Okoliščine njegove smrti ostajajo nepojasnjene. Zaporniške oblasti trdijo, da se je Navalni zgrudil po sprehodu in umrl kljub poskusom oživljanja. Številne zahodne države pa odgovornost za smrt politika pripisujejo Kremlju oziroma Putinu.

"Gaza je danes največje pokopališče na prostem"

Borrell je pred zasedanjem zunanjih ministrov povezave znova opozoril na katastrofalne humanitarne razmere v Gazi in pozval k ukrepanju. Dejal je, da je Gaza danes "največje pokopališče na prostem".

"Gaza je bila pred vojno največji zapor na prostem. Danes je največje pokopališče na prostem za več deset tisoč ljudi in tudi pokopališče za številna najpomembnejša načela humanitarnega prava," je opozoril Borrell.

Zaradi humanitarne stiske v Gazi je opozoril, da se "na egiptovski strani meje hrana že mesece nabira v zalogah, medtem ko na drugi stani ljudje umirajo od lakote. To je nekaj, kar zahteva ukrepanje, ne samo izražanje skrbi," je dejal.

Humanitarne razmere v Gazi bodo sicer ena od tem v okviru razprave zunanjih ministrov EU-ja, ki bodo na današnjem zasedanju govorili o razmerah na Bližnjem vzhodu in posledicah vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.

Borrell je izrazil upanje, da se bodo ministri sporazumeli o skupnem stališču do Gaze pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo ta konec tedna v Bruslju. Z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem pa bosta ob koncu zasedanja objavila skupno izjavo o humanitarnih razmerah v Gazi.

Tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, je pozvala k ukrepanju. "Ne moremo ostati pasivni glede razmer v Gazi," je dejala in se zavzela za "popolni dostop" humanitarne pomoči v enklavo.

Uvedba sankcij proti izraelskim naseljencem?

Ministri bodo razpravljali tudi o špansko-irski pobudi za preučitev sporazuma med EU-jem in Izraelom, predvsem ali slednji izpolnjuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic. Borrell je pojasnil, da ne gre za vprašanje popolne začasne prekinitve sporazuma, ampak za "politično razsežnost" sporazuma, ki temelji na spoštovanju humanitarnega prava.

V okviru razprave o Bližnjem vzhodu bodo ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon, govorili tudi o uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci za zasedenem Zahodnem bregu, in o dodatnih sankcijah proti pripadnikom Hamasa. Borrell je izrazil upanje, da bodo ministri dosegli politični dogovor za oboje.