"Zahodni breg je pri vrelišču ... lahko da smo tik pred večjo eksplozijo," je Borrell povedal na panelu o prihodnji geopolitični agendi EU-ja v okviru zadnjega dne varnostne konference v Münchnu.

Na Zahodnem bregu, ki ga Izrael zaseda od leta 1967, v več deset nezakonitih naselbinah živi okoli 490.000 Izraelcev, na tem območju pa živijo trije milijoni Palestincev.

Borrell je dejal še, da mora EU "podpirati arabsko pobudo" za ustanovitev palestinske države, tako na Zahodnem bregu kot območju Gaze.

Sorodna novica Golob za Al Džaziro znova pozval, naj se članice EU-ja zavzamejo za premirje v Gazi

Izraelski premier Benjamin Netanjahu medtem zavrača pobude za mednarodno priznanje palestinske države. Njegova vlada je danes soglasno sprejela sklep, s katerim zavrača morebitno trajno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta "pod mednarodnimi diktati". "Izrael bo še naprej nasprotoval enostranskemu priznanju palestinske države. Takšno priznanje bi bilo zaradi pokola 7. oktobra velika nagrada terorizmu in bi preprečilo nadaljnje mirovne pogovore," je še sklenila izraelska vlada.

Konec tedna v znamenju perečih kriz

60. varnostna konferenca v Münchnu je potekala tudi v znamenju vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prosil za strelivo in orožje, ampak ker gre za vojno izčrpavanja, ga Evropa in ZDA nimajo dovolj, čeprav zaganjajo njegovo proizvodnjo. Odločitev o krepitvi evropske orožarske industrije je očitno sprejeta, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar.

Kot poroča Reuters, je estonska premierka Kaja Kallas ob robu konference zavrnila nalog, ki ga je izdala Rusija za njeno aretacijo, in dejala, da gre le za poskus ustrahovanja ob špekulacijah, da bi lahko dobila najvišji položaj v Evropski uniji. Estonija, ki ji je nekoč vladala Moskva, zdaj pa je članica tako Evropske unije kot Nata, podpira Kijev, Kallas pa je bila ena najglasnejših kritičark Moskve od ruske invazije v Ukrajini pred skoraj dvema letoma.

Ruska policija je njo in več drugih baltskih politikov 13. februarja uvrstila na seznam iskanih oseb zaradi uničevanja spomenikov iz obdobja Sovjetske zveze.

"Namen je ustrahovati in me prisiliti, da se vzdržim odločitev, ki bi jih sicer sprejela," je Kallas povedala za Reuters v intervjuju ob robu münchenske varnostne konference. "Toda to je ruska knjiga iger. To ni nič presenetljivega in ne bojimo se." Baltski politiki tvegajo aretacijo le, če prečkajo rusko mejo, sicer razpisani nalog nima pravih posledic.

Na vprašanje, ali jo zanima kakšna prihodnja evropska vloga, je odgovorila: "Nismo še tam. Sem premierka Estonije."

Estonija je lani začela pogovore o povečanju evropske dobave streliva Ukrajini, zaradi česar se je 27 članic EU-ja dogovorilo, da bo Kijevu poslalo milijon izstrelkov topniškega streliva do marca letos. Pričakuje se, da bo blok dosegel le polovico cilja. "Razkrilo se je, da nimamo dovolj, ne proizvajamo dovolj in nismo dovolj hitri," je dejala.

Estonska premierka je predstavila tudi zamisel o posebnih obveznicah EU-ja za pomoč pri financiranju višjih izdatkov za obrambo, predlog, ki bi moral prepričati tiste, ki so tradicionalno skeptični glede skupnega zadolževanja EU-ja, kot so Nemčija, Nizozemska in nordijske države.
"Vem, kakšen je nasprotni argument nekaterih držav, ki so resnično proti tovrstnemu pristopu, a potem naj vprašam: kaj je alternativa?" je dejala in dodala, da je treba sestaviti še konkreten predlog.