"Politična stabilnost je nujna za preprečitev inercije pri sprejemanju političnih odločitev in za zagotovitev dinamike pri soočanju s pomembnimi gospodarskimi izzivi," je v torek poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Simon O'Connor.

Bruseljski viri naj bi sicer že nekaj časa opozarjali, da zdaj ni čas za eksperimentiranje in akrobacije v slovenskem političnem prostoru, saj sta politična stabilnost in operativna vlada "absolutno nujni" pri sprejemanju težkih odločitev, ki čakajo državo v prihodnjih tednih in mesecih.

Prva prelomnica bo zdravje slovenskih bank
Prva pomembna prelomnica naj bi bil rezultat pregleda stanja v NLB-ju, ki naj bi bil po nekaterih informacijah znan že sredi tega meseca. Rezultati celotnega "zdravstvenega" pregleda vseh osmih bank pa bodo po napovedih znani konec novembra oziroma na začetku decembra.

Globina finančne luknje v bankah bo eden ključnih dejavnikov, ki bodo narekovali nadaljnji tok dogodkov. Vlada je zanjo predvidila 1,2 milijarde evrov, vendar naj bi bila precej večja.

Ko bodo rezultati znani, bo treba izračunati, ali je bolje poiskati denar na finančnih trgih z okoli sedemodstotnimi obrestnimi merami ali so boljša posojila v ESM-ju z okoli 3,5-odstotnimi obrestnimi merami.

Najugodnejši bi bil španski program
Pri tem se zastavlja vprašanje, kateri program bi dobila. Prva možnost je program po španskem receptu, kjer je program pomoči omejen na banke, z nekoliko mehkejšimi pogoji in brez trojke. Druga možnost je celovit program s strožjimi pogoji, ki se ne bi nanašali le na banke, temveč tudi na ureditev javnih financ.

Ob tem je veliko odvisno od slovenskega proračuna. Po neuradnih ocenah proračunski predlog ni najboljši, saj je zmanjševanje primanjkljaja premalo osredotočeno na odhodke, rezi investicij pa niso dobrodošli.

Zato obstaja verjetnost, da bo Evropska komisija (EK) vlado pozvala k popravkom. Če bo imela Slovenija pripravljene dobre rešitve, bi se lahko z njimi izognila celovitemu programu, ki naj bi ga sicer zagovarjala predvsem Evropska centralna banka.

Španski program bi bil po bruseljskih ocenah vsekakor boljša možnost, saj tam ni "trojke", ki bi sporočala, da je država operativno nesposobna. Zato bi si morala Slovenija močno prizadevati za španski program, če se bo izkazalo, da se sama ne zmore rešiti iz težav. Vendar bo v tem primeru ključna politična stabilnost, saj brez nje nihče ne bo verjel državi, da je sposobna vajeti obdržati v svojih rokah.