Med ukrepi so nepremičninski davek, boj zoper sivo ekonomijo in varčevanje pri naložbah ter materialnih stroških. Dogovor o nižjih plačah je bil dosežen že pred polletjem. Posegov v pokojnine ne bo, niti v letni dodatek, upokojenci s pokojnino, višjo od 1.095 evrov, bodo v povprečju plačali 40 evrov več dohodnine zaradi odprave seniorske olajšave.

Poglavitno sporočilo po načelni uskladitvi proračuna je bilo, da je politični vihar minil, dosežen je bil dogovor, vladne stranke bodo proračun podprle. Sporočilo je pomembno, saj smo v razmerah, ko je politična stabilnost izrednega pomena.
Proračun bo pregledala Evropska komisija. Ugotavljala bo, ali je bil dosežen dovolj globok strukturni poseg. Spomnimo, ob letošnjem rebalansu je Bruselj ocenil, da ni bilo dovolj storjenega. Poglavitna ukrepa sta bila znižanje plač in dvig DDV-ja. Evropska komisija letos pričakuje znižanje strukturnega primanjkljaja za 0,7 odstotne točke, prihodnji dve leti pa po pol odstotne točke.

Z rebalansom je vlada del letošnjega znižanja preložila na prihodnje leto. Zdaj je proračun tu, čeprav vsi ukrepi še niso znani. Ključna ukrepa sta davek na nepremičnine in pa izkupiček od boja zoper sivo ekonomijo. To zadnje gre pozdraviti, vendar lahko nastane težava, če se bo vlada preveč zanašala na prihodke od sive ekonomije. Že zaradi recesije je vse manj prihodkov.

Odprava seniorske olajšave pri dohodnini bi lahko bil trajen ukrep. Izjem in olajšav je v davčnih zakonih veliko. Sistematičen pregled in analiza teh izjem in olajšav bi lahko navrgla še kakšen prihranek, in s tem bi se izognili pritiskom po zviševanju davkov, ki jim je levosredinska vlada očitno naklonjena. Verjetno tudi zato, ker vsaj zoper davčne zakone niso več dovoljeni referendumi.
Davek na nepremičnine bo sprožil veliko nezadovoljstva. Vlada računa na 200 milijonov, vprašanje pa je, ali ga bo mogoče uspešno uvesti, saj nas do konca leta loči samo še nekaj mesecev, zakon pa je še vedno v vladni obravnavi.
Zank in neznank je tako kot ob vsakem proračunu veliko tudi ob tem. Veliko je odvisno tudi od točnosti makroekonomskih napovedi, na podlagi katerih je pripravljen proračun. Skratka, vlada pravi, da bo proračunski primanjkljaj znižala na 3 odstotke BDP-ja. Ali je skladen tudi z medsebojnimi zavezami, priporočili in obljubami, pa bo ocenila Evropska komisija.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija