"Ukrepi morajo biti predvsem takšni, da pospešujejo gospodarsko dejavnost, a je še kar nekaj rezerve," je ob prihodu na sestanek dejal kmetijski minister Dejan Židan. Rezerve vidi predvsem pri evropskih sredstvih. "Tu so že doseženi veliki premiki, a je še kar nekaj rezerv," je dodal.

Vročo razpravo je že pred časom sprožila zamisel o ukinitvi upokojenskega dodatka. V DeSUS-u so, kot je znano, odločno proti kakršnim koli rezom pri pokojninah. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je zagrozil z odhodom iz koalicije. Kakšne bi bile politične posledice, si nihče ne želi napovedovati, a če spremembe proračuna ne bodo sprejete, bi to lahko vodilo v vnovično politično nestabilnost in predčasne volitve.

"Vsakič, ko bodo pritiskali name, se bom spomnil na upokojence, ki komaj preživijo iz meseca v mesec," je dopoldne na Ptuju dejal Erjavec in dodal, da DeSUS pri tem ne bo popustil, saj bi regres izgubili tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Ob tem je navedel podatek, da jih od 600.000 upokojencev kar 400.000 regres prejema, kar pomeni, da res živijo težko, če so do tega dodatka sploh upravičeni.

Dodatek ukinjen le za tiste, ki imajo več kot 450 evrov pokojnine?
Erjavec je sicer ob tem še dodal, da ima iz neuradnih pogovorov občutek, da bi lahko našli rešitev, ki bi šla v smeri, da regresa za tiste upokojence, ki so najbolj ogroženi, ne bi ukinjali. Po neuradnih informacijah naj bi Čufer na današnjem sestanku ponudil kompromisni predlog, po katerem bi letni dodatek ukinili le upokojencem s pokojninami nad 450 evrov.

Krizni davek znova na mizi
Vlada naj bi med drugim spet razmišljala o uvedbi kriznega davka, ki mu najbolj odločno nasprotujejo v stranki DL in katerega uvedbo je spomladi opustila. Podpirajo pa ga v SD-ju. Predsednik te stranke Igor Lukšič je ob prihodu na sestanek pojasnil, da je SD že lani predlagal uvedbo kriznega davka, a soglasja za to ni. Ta ukrep bi bil po Lukšičevem mnenju pravičnejši, kot, denimo, odvzem regresa upokojencem. A glede na to, da "živimo v neoliberalni klimi, nam vsi tudi preko medijev sporočajo, da je to slabo", je dejal. Dodal je, da so proti davkom, zlasti proti kriznemu, vsi tisti, ki so za prerazporejanje družbenega bogastva v korist bogatih.

Pred poletjem je predsednica vlade Alenka Bratušek zagotavljala, da bodo sveženj dodatnih ukrepov javnosti predstavili najpozneje do 25. septembra. Do takrat konkretnih ukrepov ne komentirajo, jasno je le to, da bodo sledili ciljem iz programa stabilnosti. To pomeni, da se bo vlada trudila presežek odhodkov nad prihodki zajeziti pri največ treh odstotkih BDP-ja. Proračun mora priti v državni zbor do 1. oktobra.

Novi davki, spremembe dohodnine
Med že napovedanimi ukrepi je davek na nepremičnine, nekaj prihrankov pa si vlada obeta od ukinitve usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. Vlada se namerava odločneje spopasti tudi s sivo ekonomijo. Program ukrepov je sprejela prejšnji teden, vsebujejo pa med drugim zajezitev dela na črno, krepitev inšpekcije, spremembe v zdravstvu in odškodnine za črne gradnje - pri čemer Židan poudarja, da imamo na tem področju vsaj za 200 milijonov evrov rezerve.

Obresti in banke tanjšajo denarnice
Politična stabilnost je pomembna zato, ker si bo Slovenija morala še nekaj let izposojati denar za financiranje javne porabe. Stroški obresti so že zdaj prek 800 milijonov, prihodnje leto bo treba v proračunu za preteklo zadolževanje nameniti že blizu milijarde, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Poleg proračunskih bilanc ni nič manj pomembna resnost vlade pri prodaji državnih podjetij, saj samo tako lahko zagotovi zmanjšanje javnega dolga, ki se bo zaradi sanacije bank približal 80 odstotkom BDP-ja.